Podjetniška konferenca za Podravje – Poslovne priložnosti v Podravju se je odvijala 14. junija 2022 v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Organizator te konference je bila ZRS Bistra Ptuj.

Teme na podjetniški konferenci so potekale v več sklopih:

• v prvem sklopu so se na kratko predstavili projekti in aktivnosti, ki jih različni partnerji v Podravju izvajamo v podporo podjetništvu in gospodarstvu,
• v drugem sklopu so v okviru omizja z zelo zanimivimi gosti govorili o izzivih, ki nas na področju kadrov, zaposlovanja in izobraževanja čakajo v prihodnje,
• v tretjem sklopu so se v bolj sproščujočem vzdušju družili in poklepetali.

Vabljeni gostje, me katerimi so bili:

• Gorazd Orešek, SPIRIT Slovenija
• Danijel Lamperger, direktor OZS
• dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj
• Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj
• Miran Murko, vodja urada za delo pri Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj
• Peter Ladič, direktor INTERA d.o.o.
• Aleksander Markuš, lastnik VAMAR d.o.o.
• Miran Senčar, Manager klub Ptuj.

so za omizjem govorili o naslednjih temah; kako najti kakovosten kader, trenutni nabor iskalcev zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje, primernost ali neprimernost izobraževalnega sistema glede na trenutno situacijo, izumiranje obrtniških poklicev,…

V uvodnem delu je bilo predstavljeno nekaj statističnih podatkov. V marcu 2022 je bilo približno 915.400 delovno aktivnih oseb. Trenutna brezposelnost v državi pa je ena najnižjih (če ne celo najnižja) v zadnjih 30 letih in znaša manj kot 5% ali 55.854 oseb (od tega 58% v Vzhodni kohezijski regiji), med njimi pa je skoraj 52% starih med 25-49 let. Med njimi najdemo 26% s srednjo-tehniško, strokovno izobrazbo, in 17% takih z visokošolsko izobrazbo prve, druge, tretje stopnje.

Po anketi zavoda za zaposlovanje, dobra četrtina (25%) slovenskih podjetij (delodajalcev), večina iz gostinstva, gradbeništva, prometa in skladiščenja zavoda), išče delovno silo v tujini.

Država za programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) za leto 2022 namenja okvirno 63,3 milijona evrov. Tudi v prihodnje bodo denimo nadaljevali s subvencijo za zaposlovanje Zaposli.me, v okviru katere lahko podjetja dobijo do skoraj osem tisoč evrov za zaposlitev brezposelnega.

V letošnjem letu so se začele uporabljati spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb , ki prinašajo med drugim spremembe pri davčnih olajšavah za zaposlovanje (delodajalec, ki na novo zaposli mlajšo (od 29 let) ali starejšo (od 55 let) osebo ali zaposli osebo v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje kadra, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače.

Obeti za 2022: Obeti delodajalcev so pozitivni, saj napovedujejo več kot 3,0 odstotno rast števila zaposlenih; kar pomeni približno 42.900 zaposlitev. Najbolj pozitivne napovedi so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v drugih dejavnostih. V prihodnjega pol leta bodo delodajalci najpogosteje iskali: voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarje, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih in hotelih, vojake, elektroinštalaterje, orodjarje in natakarje.

V tujini pa trenutno dela več kot 30.000 Slovencev, od tega največ, približno 20.000 v Avstriji. Kaj so razlogi za to, zagotovo je en med njimi – plača. Medtem ko je povprečna bruto plača (leta 2020) pri nas znašala 1856 eur, je bila v Avstriji pri 3.811 eur, v Italiji pa pri 2.442 eur. Povprečna plača glavnega kuharja v Sloveniji je leta 2020, znašala 1.086 eur za natakarja pa 823 eur neto. Avstrijski delodajalci medtem za kuharja oz. natakarja s približno tremi leti delovnih izkušenj ponujajo od 1.600-1.800 eur neto. In če je minimalna plača v Sloveniji za 2021 znašala 1.024 eur bruto, je v Avstriji po kolektivni pogodbi za gostinski sektor znašala 1.550 eur bruto.

V Sloveniji so že leta najbolj iskani tehnični profili. Delodajalci med drugim iščejo proizvodne delavce, prodajalce in skladiščnike. V prihodnosti pa se bodo trendi spremenili, saj bodo najbolj iskani poklici, ki so povezani z napredno tehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, varovanjem okolja in oskrbo človeka.

Prihodnost bo zahtevala karierno prilagodljivost, menijo strokovnjaki, zato so vse bolj cenjene splošne kompetence, t. i. mehke veščine, saj so med poklici prenosljive.

Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) menijo, da bodo poklice in kompetence prihodnosti narekovali trendi, ki bodo hkrati vplivali na vsa življenjska področja, ne le na trg dela. »Vplivi razvoja tehnologije, avtomatizacije, 3D tiskanja, umetne inteligence, se bodo prepletali z vplivi staranja prebivalstva, ekološkimi vprašanji, globalizacijo in mobilnostjo.«

Prihodnost bo tako po njihovem zahtevala karierno prilagodljivost. Svetovni gospodarski forum pa napoveduje, da bo avtomatizacija v letu 2025 nadomestila tretjino delovnih mest. Le-ta niso samo v proizvodnji, temveč tudi v bančništvu in finančnih storitvah, na področju potovanj in prostega časa, na področju tehnologije ter v zavarovalništvu. Avtomatizacija pa bo po drugi strani odpirala možnosti za delo informatikom, spletnim oblikovalcem, matematikom, arhitektom pa tudi družboslovcem, predvsem podatkovnim analitikom.

Zanimivi poklici za prihodnost so še epidemiolog, etični heker, IT ”varnostnik” (varovanje podatkov), zasebni bančnik, spletni oblikovalec, specialist za 3D tiskanje, logistik, strokovnjak za naravno/alternativno energijo, poklici s področja ravnanja z odpadki, poklici v nano medicini, urbani agronomi. Medtem pa so slabe prognoze za poklice na področju poštnih storitev, tekstilne industrije, kmetijstva in hitre prehrane.

Futuristi pa poskušajo ugotoviti, katere službe se bodo pojavile v naslednjih 20 letih – ocenjujejo, da približno 60% služb sploh še ni bilo odkritih. Nekaj futurističnih poklicev: amnezija-kirurg (odstranjevanje slabih spominov), semenski kapitalist v kmetijstvu, digitalni arheolog, dispečer dronov, organizator spletnih skupnosti, koordinator osebne nege, etiki novih znanosti, poklici, ki se ukvarjajo z oživljanjem izumrlih živalskih vrst, agent za človeške organe, geoinženirji za nadzorovanje vremena in rastlin, programerji pametnega prahu itd.

Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj

 

Povzetek pripravila:

Jadranka Krajnc

SPOT svetovalec

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.