Žensko podjetništvo se širi po vsem svetu. Njegov pomen raste tako v razvijajoči se kot v razvitih ekonomijah. Ženske iz različnih družbeno-kulturnih okolij in z različnimi znanji kažejo vse več zanimanja zanj. S svojim delovanjem pa čedalje bolj prispevajo k razvoju lokalnega okolja, odpiranju priložnosti in ustvarjanju novih delovnih mest. Vplivajo tudi na način poslovanja, oblikujejo in postavljajo nova pravila delovnega in poslovnega  okolja, finančnih ustanov in kulture.

Prispevek ženskega podjetništva gospodarstvu in zaposlitvi se je zelo povečal. Podjetnice in njihova podjetja so hitro rastoči segment v poslovnem svetu. Podjetnice so oblikovale raznolikost novih podvigov in prispevkov k razvoju vrst storitev in produktov. Kljub temu ne gre spregledati dejstva, da je kljub naraščajočemu trendu vključevanja žensk v podjetništvo, delež podjetnic v Evropi še vedno nižji od deleža podjetnikov, čeprav ženske zajemajo višji delež v populaciji. Kreativni in podjetniški potencial žensk je vir za gospodarsko rast ter nova delovna mesta in bi zato moralo biti spodbujeno. Raziskave so pokazale, da so ženske pri ustanavljanju in vodenju podjetja soočajo s številnimi težavami. Večina teh je sicer skupna obema spoloma, vendar se v mnogo primerih kaže, da so bolj značilne za ženske podjetnice. To so faktorji kot slabo poslovno okolje, izbira tipa poslovanja, informacijske luknje, spolna diskriminacija in stereotipi, slaba in nefleksibilna ponudba olajšav in varstva otrok, težave pri usklajevanju odgovornosti med podjetjem in družino ter razlike v pristopu k podjetništvu med ženskami in moškimi. Raziskave so tudi pokazale, da ženske po navadi ustanavljajo majhna in relativno bolj zanesljiva podjetja.

Vključevanje žensk v podjetništvo v zadnjih letih narašča tudi v Sloveniji. Po raziskavi GEM pa smo po deležu vključenih žensk v podjetništvo v Sloveniji še vedno na dnu lestvice.

V okviru  projekta SPOT smo v letošnjem letu organizirali usposabljanje ABC podjetništva, ki je bilo namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom in podjetnicam.

V letu 2020 je potekalo usposabljanje ABC podjetništva, v petih regijah RS in sicer v SPOT Gorenjska, Goriška, Savinjska, Osrednjeslovenska in Podravje. Vse podjetnice začetnice, ki so uspešno opravile usposabljanje, so imele možnost, da so se prijavile na Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model podjetnic začetnic, ki ga je razpisala SPIRIT Slovenija, javna agencija. Podjetnice so tako imele možnost prejeti finančna sredstva v višini 3.000,00 EUR.  

Namen usposabljanja je bil opolnomočiti podjetnice začetnice s strokovnimi vsebinami na začetku njihove poslovne poti in jim tako omogočiti priložnost za razvoj podjetniških kompetenc.  

Program usposabljanja ABC podjetništva, ki ga financirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, javna agencija  in Evropski sklad za regionalni razvoj,  je potekal v petih modulih:

1. modul: Začetek podjetniške poti
2. modul: Preverjanje poslovne ideje
3. modul: Osnove trženja
4. modul: Digitalizacija poslovanja
5. modul: Pravno formalni vidiki delovanja podjetja

Vsak modul je obsegal 10 šolskih ur in je zajemal tako predavanja kot tudi samostojno delo.

Čeprav je bilo prvotno načrtovano usposabljanje v klasični obliki, pa smo bili zaradi pandemije coronavirusa COVID 19 prisiljeni usposabljanja prenesti na splet. Tako smo module v celoti izvedli preko spletnih webinarjev.

Tudi v letu 2021 bo SPIRIT Slovenija, javna agencija objavila Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2021.

Za podjetnice začetnice se smatrajo podjetnice, ki so svoje podjetje ustanovile v letu 2020 ali v začetku leta 2021. Usposabljanje ABC podjetništva  se bod predvidoma začelo v začetku meseca marca 2021. Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani SPIRIT Slovenija, javna agencija. Finančne spodbude bodo dodeljene podjetnicam začetnicam na podlagi predstavitve in izbora najboljših poslovnih modelov. Podjetnica začetnica mora pred prijavo na Natečaj uspešno zaključiti program usposabljanja ABC podjetništva, ki ga organizirajo SPOT točke.

Vir:

https://cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/zenske-v-startupih-zagonskih-podjetjih-podjetnice-investicije.html

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

ZRS Bistra Ptuj

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Doh-2 vključuje med dohodek iz kapitala:

• obresti
• dividende in
• dobiček iz kapitala.

1. Kaj se obdavčuje kot OBRESTI

• obresti od posojil;
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov;
• dohodek iz oddajanja v finančni najem;
• dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem);
• dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register;
• dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;
• dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije;
• diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje;
• nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika.

Stopnje dohodnine

Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se  dohodnina izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Od obresti, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek.

Napoved za odmero dohodnine od obresti

Razlikujemo dve vrsti napovedi:

1. napoved od obresti na denarne depozite

2. napoved za druge obresti

Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so te dosežene. Dohodnina od teh obresti se izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova. Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek doseženih obresti presega 1.000 evrov.

Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:

• Če dohodek izplača plačnik davka, je ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.
• V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine, …), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam, in sicer do februarja tekočega leta za preteklo leto. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ.

 2.  Kaj se šteje za DIVIDENDE

To so v prvi vrsti dividende kot izplačilo udeležbe v dobičku podjetja, na podlagi lastniškega deleža. Poleg dividend so to tudi:

• drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ipd.), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic;
• prikrito izplačilo dobička;
• dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge itn.;
• dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, razen dohodka, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitev prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega:
  • vplačano vrednost naknadnega vplačila ali
  • nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila,
• dodatna naknadna izplačila v zvezi z odsvojitvijo deleža iz III.6.3. poglavja ZDoh-2, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža;

• vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže.

Napoved za odmero dohodnine od dividend

V primeru, da dividende izplača plačnik davka, mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25 odstotkov, in sicer za dividende dosežene od 1. 1. 2013 dalje. Od dividend, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od dividend izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved.

V primeru, da dividendo izplača oseba, ki ni plačnik davka (v primeru, ko zavezanec dosega dividende neposredno iz tujine), mora davčni zavezanec dosežene dividende napovedati sam v napovedi, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dividend do 30 aprila tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine od dividend je zavezanec (prejemnik dividende) sam.

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od dividend, če imajo dividende:

- vir izven Slovenije in so prejete v naravi ali so izven Slovenije neposredno reinvestirane ali

- vir v Sloveniji in so prejete v naravi ter jih je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter

- od dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža.

3. DOBIČEK IZ KAPITALA

Kaj se šteje za kapital po ZDoh-2?

1. nepremičnine
2. finančni kapital:
   • vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
   • investicijski kuponi.

Z dohodnino se obdavčuje dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.

Nepremičnine

Kaj se obdavčuje; obdavčuje se odsvojitev nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala.

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga imel v lasti in tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti

V primeru podaritve kapitala, vključno z neodplačano izročitvijo po izročilni pogodbi, zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Dobiček se ugotavlja obdarjencu, ko ta odsvoji nepremičnino. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec.

Stopnje dohodnine

Dohodnina od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, se izračuna in plača od davčne osnove po 27,5-odstotni stopnji.

Na vsakih 5 let imetništva nepremičnine se stopnja dohodnine znižuje in znaša:

• po dopolnjenih petih letih 20 odstotkov,
• po dopolnjenih desetih letih 15 odstotkov,
• po petnajstih letih 10 odstotkov.

Davčni zavezanec mora napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine vložiti  v 15 dneh od odsvojitve nepremičnine.

Kaj se šteje za finančni kapital po ZDoh-2?

• vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja,
• investicijski kuponi.

Za vrednostne papirje se ne štejejo dolžniški vrednostni papirji.

Obdavčljiva odsvojitev kapitala je vsaka odsvojitev, kot npr.:

• prodaja kapitala,
• dajanje kapitala v dar,
• zamenjava kapitala (tudi v primeru združitev in delitev gospodarskih družb),
• unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada,
• izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada,
• izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
• drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi.

Neobdavčljiva odsvojitev kapitala je:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe,
• prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oz. zastavitelju,
• zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka,
• zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila,
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oz. čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oz. zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oz. zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge,
• prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Oprostitev plačila dobička iz finančnega kapitala – dohodnine se ne plača:

• pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva,
• od dobička, doseženega pri prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, pri čemer se za prvo odsvojitev šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij,
• pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Davčna osnova za odmerna leta od 1. 1. 2020 naprej:

Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

• seštevka 1% od nabavne vrednosti kapitala in 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ali
• pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Če je razlika negativna (izguba), se za to izgubo zmanjša pozitivna davčna osnova (dobiček), dosežena pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, a le v istem davčnem letu. Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic ali deležev, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.

Velja posebno pravilo, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če kapital, ki se odsvaja, pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima odsvojitelj 25-odstotni delež.

Vir: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala/#c4628

https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/40748?gclid=Cj0KCQiAlZH_BRCgARIsAAZHSBmWPsylruXVNRVnM3ed4ITM3K6ljz_kBu6I-j7iI71xxdDgthlJSGcaAuWvEALw_wcB

Povzetek pripravila:

Jadranka Krajnc

SPOT svetovalec

Znanstveno-raziskovalno središče

Bistra Ptuj

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Ob ustanovitvi podjetja mora podjetnik sprejeti še eno pomembno odločitev in sicer, kako bo ugotavljal davčno osnovo oziroma na kak način bo vodil poslovne knjige. To odločitev mora sprejeti že ob registraciji podjetja ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev, za katero obliko ugotavljanja davčne osnove se bo podjetnik odločil, je zelo pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od odhodka iz dejavnosti se lahko ugotavlja na dva načina:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (tako imenovani normiranec).

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov je primerno za podjetnike, ki opravljajo proizvodno dejavnost, trgovinsko, gostinsko, dejavnost, avtoprevozništvo in podobno. Ta oblika je primerna za podjetnike, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske stroške in olajšave za investicije. Takšen način je primeren predvsem za tiste podjetnike, katerih dejanski stroški so visoki in presegajo 80% prihodkov. Podjetnik tako lahko izbere enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Enostavni sistem knjigovodstva lahko izberejo tisti, ki so v zadnjem poslovnem letu ustrezali dvema izmed naslednjih meril:

• povprečno število delavcev ne presega tri;
• letni prihodki so nižji od 50.000,00 EUR;
• povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000,00 EUR

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodijo poslovne knjige tudi začetniki, če v prvem poslovnem letu povprečno ne zaposlujejo več kot tri delavce.  Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva so:

• knjiga prihodkov in odhodkov;
• evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev;
• knjiga ostalih terjatev in obveznosti;
• register opredmetenih osnovnih sredstev.

Tisti s.p, ki pa ne izpolnjuje meril za enostavno knjigovodstvo ali pa pač ne izbere enostavnega knjigovodstva, pa vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva pa so:

• temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga);
• pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa je primerno za podjetnike, ki opravljajo razne storitvene dejavnosti, računovodske, svetovalne, druge intelektualne storitve, pri katerih ne nastajajo posebno veliki stroški pri nabavi materiala, blaga in osnovnih sredstev. Če podjetnik priglasitve »normiranosti« ne opravi v osmih dneh, se mora davčna osnova (vsaj do konca prvega koledarskega leta) ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni potrebno voditi knjigovodstva, temveč le poenostavljene evidence. Podjetniku tako ni treba beležiti vseh poslovnih dogodkov, do katerih pride. Dolžan je spremljati le prihodke in posledično shranjevati račune, ki jih je izstavil svojim strankam. Voditi mora še evidenco osnovnih sredstev in pa morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem posluje.  Posledično mu ob koncu leta ni treba oddati obsežnega letnega poročila, kot morajo to storiti samostojni podjetniki, katerih odhodki se vodijo po dejanskem nastanku, oddati mora le davčne evidence, to pa za normirani s.p. pomeni bistveno manj dela.

Omenjeni način je primeren zlasti za tiste podjetnike, ki imajo dejansko nizke stroške in ti stroški ne dosežejo 80% prihodkov, vendar ne več kot 40.000,00 EUR (če imajo popoldanski s.p. in nimajo zaposlenih delavcev) ali 80.000,00 EUR (če so samozaposleni ali imajo drugega zaposlenega več kot 5 mesecev).

Podjetnik lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, kadar njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih računovodenja, v preteklem davčnem letu (t.j. koledarskem letu) ne presegajo 50.000,00 EUR (če imajo popoldanski s.p. in nimajo zaposlenih delavcev). Omejitev znaša 100.000,00 EUR, če je podjetnik oz. pri njem zaposlena oseba zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj 5 mesecev.

O registraciji podjetja, pri prvi priglasitvi normiranih odhodkov se te omejitve ne upoštevajo, razen v zakonsko predpisanih izjemah. Podjetnik je lahko normiranec, dokler povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti, v dveh zaporednih predhodnih letih ne presega 150.000,00 EUR.

Pri normiranem s.p. se davčna osnova ugotavlja na način, da se od vseh davčno prizanih prihodkov odšteje 80% normiranih odhodkov, od 20% prihodkov se plača 20% davka.

Za navadni s.p. pa je značilno, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri slednjem je davčno osnovo možno zniževati, in sicer z uveljavljanjem olajšav. Normirani s.p. pa ni upravičen do uveljavljanja olajšav.

Navadni s.p. je obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec je obdavčen s končnim ceduralnim davkom, ki je 20% (dohodki obdavčeni na ta način, se ne vključujejo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, gre za enkratno in dokončno obdavčitev, brez upoštevanja olajšav).

Na podlagi predvidene davčne osnove ob registraciji podjetja  se podjetniku izračuna predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem letu plačuje:

• mesečno (če znesek predhodne akontacije presega 400,00 EUR) ali
• trimesečno (če znesek predhodne akontacije ne presega 400,00 EUR).

Obroki akontacije morajo biti plačani do 10. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje.

Vir:https://www.findinfo.si/download/razno/Davki_za_zacetnike_-_fizicne_osebe_ki_opravljajo_dejavnost.pdf

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Pomembno pri ustanavljanju podjetja: Izjava lastnika objekta!

 Zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah so vpeljale pomembno novost, ki se tiče tistih, ki ustanavljajo podjetje: za registracijo podjetja na naslovu prostora, ki ni v lasti potencialnega podjetnika, je potrebno izrecno soglasje lastnika. Poslovni naslov je naslov, kjer bo podjetnik pretežno opravljal svojo dejavnost, kjer deluje poslovodstvo podjetja, na tem naslovu podjetnik ali podjetje sprejema uradne poštne pošiljke.

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o sodnem registru mora ustanovitelj podjetja (v kolikor subjekt vpisa ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi) ) ob registraciji podjetja predložiti tudi overjeno Izjavo lastnika objekta. S to izjavo lastnik objekta subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Predložena izjava mora biti overjena na UE ali pri notarju. Podpis lastnika se lahko overi tudi na SPOT točki (v tem primeru ni potrebno k notarju ali na UE, storitev pa je brezplačna).

Ob registraciji podjetja se tako srečujemo z različnimi situacijami:

• V kolikor je več solastnikov objekta: Izjavo lastnika objekta lahko overi samo en solastnik, ki je lastnik vsaj 25% deleža stanovanja ali objekta.
• Naslov podjetja bo v stanovanju, ki je last Stanovanjskega sklada. Je potrebno tudi v tem primeru pripraviti overjeno Izjavo lastnika objekta? Izjave ni potrebno overiti, če podjetnik dobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve.
• Sem etažni lastnik stanovanja v bloku, ali potrebujem soglasje ostalih lastnikov? Etažni lastnik lahko opravlja dovoljeno dejavnost v delu stanovanja, v katerem sicer živi, če gre za mirno dejavnost, ki ne moti ostalih stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov.
• Podjetje je lastnik objekta, kjer želim imeti poslovni naslov. Kako je z Izjavo lastnika objekta v tem primeru? V primeru, da je lastnik objekta podjetje, mora tako izjavo podpisati zakoniti zastopnik tega podjetja.
• Če pisarno oddaja podjetje, ki ni lastnik poslovnega prostora, podpis tega podjetja ne zadostuje. Izjavo mora overiti sam lastnik prostorov.
• Bodoči podjetnik, ki bi želel naslov podjetja prijaviti na naslovu najemniškega stanovanja, mora na postopek registracije podjetja prinesti overjeno izjavo lastnika stanovanja in ne najemno pogodbo. Če je teh lastnikov več, je potrebno dobiti dovoljenje s strani vseh lastnikov stanovanja.

Izjavo lastnika objekta potrebujemo:

• ob registraciji s.p. (na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZGD-1);
• ob registraciji d.o.o. (po četrtem odstavku 4. člena ZSReg);
• ko želimo poslovni naslov spremeniti (s.p. ali d.o.o.);
• ko odpiramo novo PE (s.p.).

Predložimo lahko samo Izjavo lastnika objekta, ki ni starejša od 30 dni!

KAJ JE VIRTUALNA PISARNA?

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujejo lastne pisarne ali ne morejo pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna lahko vrtoglave stroške poslovnih prostorov zniža na minimum. Pri tem lahko podjetje koristi veliko funkcionalnosti fizičnih poslovnih prostorov: imelo bo ustrezen poslovni naslov in sedež podjetja, prejemalo bo uradno pošto, lahko bo celo organiziralo sestanke na tem naslovu.

• Ali je naslov vašega podjetja v manjšem kraju, vi pa želite, da stranke dobijo vtis, da poslujete v mestu?
• Ali iščete lokacijo z možnostjo občasnega najema delovnega mesta in sejne sobe?
• Ali živite v bloku ali večstanovanjski hiši in ne morete ali ne želite pridobiti soglasja sosedov?
• Ali ste programer oziroma delo opravljate od doma, vendar ne bi radi imeli naslova podjetja doma?
• Ali opravljate dejavnost, za katero potrebujete prostor z uporabnim dovoljenjem?
• Ali iščete sejno sobo za občasne sestanke?

Prava odločitev za vas je VIRTUALNA pisarna!

Vir:    

https://data.si/blog/izjava-lastnika-objekta;

https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/za-registracijo-podjetja-je-potrebno-soglasje-lastnika-objekta;

https://mladipodjetnik.si/mp-storitve/virtualna-pisarna.

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

V času pandemije koronavirusa so mediji polni negativnih, pesimističnih informacij. Takšno medijsko vzdušje povzroča pri številnih ljudeh strah, tesnobo in stres.

Strah je sicer življenjsko pomemben varovalni občutek. Na občutek strahu vplivajo tako zunanji kot tudi notranji dejavniki. Ker smo socialna bitja, strah pri nas vzbudi tudi socialni prenos. Ko se prestrašijo drugi, se prestrašimo tudi mi. Situacija, kakršni smo priča v zadnjih mesecih, je marsikoga privedla do dolgotrajnega intenzivnega strahu, le-ta pa kmalu preneha biti funkcionalen in varovalen. V takšni situaciji je zelo pomembno, da se znamo izolirati od zunanjega strahu in na tak način ustavimo njegovo širjenje. Posvetimo se raje stvarem, ki nas navdušujejo, radostijo in nam dajo notranji mir.

Prav tako kot strah je tudi tesnoba čustvo, ki se ga lahko izjemno hitro nalezemo. Zato ljudje, ki so tesnobni, prestrašeni in v stresu, iščejo bližino drugih ljudi. V primeru, da so ti drugi ljudje bolj umirjeni, se bodo z druženjem z njimi pomirili. Ko pa že tako prestrašeni ljudje pridejo v stik z ljudmi, ki so še bolj prestrašeni od njih, bodo tudi ti postali le še bolj prestrašeni.

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali nas iztirjajo. Ko zaznamo nevarnost, realno ali namišljeno, se naše telo avtomatsko odzove in nas želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo. Do neke mere naše telo stres potrebuje, saj aktivira adrenalin. Stres nam lahko pomaga, da smo motivirani, učinkoviti, pomaga nam lahko tudi pri osebni rasti. Zelo pomembno je, da stresa ne dojamemo zgolj kot nekaj slabega in tako ne odreagiramo pesimistično. Zavedati se moramo, da bomo prej kot slej vzpostavili nadzor nad okoliščinami in takrat se bomo tudi počutili boljše. Osredotočimo se na stvari, ki jih lahko nadzorujemo, kot so naše misli, vedenje, bodimo osredotočeni na svoje močne plati. Ljudem okoli sebe bodimo vzgled mirnega, odgovornega vedenja, prijazno ponudimo pomoč tistim, ki jo v teh časih najbolj potrebujejo.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu povzroči močno poslabšanje telesnega stanja in imunskega sistema vsakega posameznika. Zato je zelo pomembno, da se naučimo spoprijemati se s stresom. Življenje samo po sebi je stresno, vendar še zdaleč ne tako zelo, kot se nam to včasih zdi. Stres namreč lahko močno zmanjšamo, če se naučimo drugačnih odzivov, vedenja in predvsem razmišljanja. Pri zmanjševanju vsakodnevnega stresa si lahko pomagamo na naslednje načine:

• Naučimo se, da so v življenju stvari, za katere se izplača tratiti naše živce in čas, in so stvari, na katere je najbolje čimprej pozabiti. Poleg tega obstajajo še stvari, ki se jih ne da spremeniti, zato torej ne izgubljajmo energije z nepomembnimi stvarmi.
• Vsak dan naredimo vsaj eno stvar, ki nas močno osrečuje.
• Prelaganje je stresno! Zato velja: karkoli želimo storiti jutri, storimo že danes in karkoli želimo storiti danes, storimo že zdaj.
• Nehajmo si postavljati nerealne cilje. Presenečeni boste, da lahko uživate tudi v tem, kar je na voljo.
• Naučimo se organizirati svoj čas!
• Napišimo si seznam stvari, ki jih moramo storiti v prihodnjih dneh, lotimo se jih organizirano in načrtovano.
• O stvareh, ki nam gredo na živce, se pogovorimo s prijateljem. Neverjetno, kako veliko stresa lahko z naših ramen odvzame takšen pogovor.
• Skrbimo za svoj videz! Če bomo videti dobro, se bomo tudi počutili dobro.
• Smejmo se! Smeh je eno najboljših zdravil proti stresu.
• Jejmo v manjših količinah skozi ves dan. Preskakovanje obrokov je ena najslabših stvari, ki jih lahko naredimo svojemu telesu. Kadar smo lačni, nam v krvi pade raven sladkorja, kar posledično vpliva na adrenalinske žleze in živčni sistem. Zato se začnejo pojavljati glavobol, tesnobnost in utrujenost.
• Jejmo več nekuhane hrane (žive hrane), bogate z minerali in vitamini.
• Ko se sproščamo, izklopimo telefon. Naj kopel, savna, joga, meditacija minejo brez zvonjenja telefona.
• Naspimo se, saj med spancem naše adrenalinske žleze počivajo. Če bomo naspani, bomo imeli več energije in večjo zmožnost koncentracije.
• Spimo v popolni temi in neposredno pred spanjem ne glejmo televizije, saj le-ta pretirano stimulira naše možgane. Rajši si privoščimo pomirjujoče branje.
• Stopnjevanje ukrepov, kot sta prisilna izolacija in osamitev, močno vpliva na povečanje ravni stresa in ranljivosti pri ljudeh. Potreba po sprostitvi stresnega hormona kortizola in adrenalina postaja vse bolj pomembna. Gibanje tako postaja eden ključnih dejavnikov za obvladovanje stresa, sproščanje negativnih emocij. Poskrbimo za redno telesno aktivnost, saj se ob telovadbi sproščajo endorfini, ki poskrbijo za naše boljše razpoloženje.

Vir: https://www.omra.si/o-motnjah/stres-v-casu-koronavirusa

Ostanite zdravi!

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

»SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija«