Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so v januarju po novem postopku izdali 4.420 potrdil A1, s katerimi delodajalci lahko pošljejo svoje delavce na delo v tujino. Spremenjeni pogoji in način pridobivanja omenjenih potrdil so vlagateljem povzročili kar nekaj težav. Najpogosteje vlogam pripenjajo neustrezna dokazila, ugotavljajo na ZZZS.

Slovensko podjetje, ki želi v drugi državi članici EU izvajati storitve, mora za vsakega delavca, ki ga napoti na delo v to državo, pridobiti potrdilo A1. S potrdilom delavec v tujini izkaže, da je tudi v času dela na območju druge države ostal vključen v obvezno zavarovanje v Sloveniji.

S spremembo zakonodaje o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se je pričela uporabljati 1. januarja 2018, so pogoji in način za pridobitev potrdila A1 drugačni.

Vlogo za izdajo potrdila A1 je po novem možno oddati le še prek portala e-VEM. Odda jo lahko samo zakoniti zastopnik podjetja ali pa pooblaščena oseba. Za izdajo potrdila pa je pristojen ZZZS. Ta po prejemu vloge preveri, ali podjetje izpolnjuje predpisane zakonske pogoje. V roku petih dni podjetju izda potrdilo oziroma njegovo izdajo zavrne.

Referent na SPOT (VEM) točki tako ne more oddati vloge za pridobitev potrdila A1, lahko pa odda pooblastilo. Tega je potrebno vnesti v sistem, pooblaščena oseba pa nato odda vlogo za potrdilo.

Za pridobitev potrdila A1 po novem bolj striktni pogoji

Postopek za pridobitev potrdila A1 po novem ni bolj zapleten, kvečjemu obratno, pravijo na ZZZS. So pa z uveljavitvijo ZČmIS bolj striktni vsebinski pogoji za pridobitev potrdila. Kakšni so ti, preverite v prispevku Potrdilo se že pridobiva po novih pravilih.

Kljub temu pa na ZZZS opozarjajo, da je treba razlikovati postopka za pridobitev potrdila A1 po 12. in 13. členu evropske uredbe (Uredba (ES) št. 883/2004). Prvi govori o napotitvah na delo v tujino, drugi o sočasnih zaposlitvah.

Novi zakon se nanaša le na primere iz 12. člena navedene uredbe. Postopek po 12. členu uredbe se začne s podajo vloge prek sistema e-VEM. ZZZS v primeru ugoditve izda potrdilo A1, v primeru neugoditve pa izdajo potrdila zavrne z odločbo. Postopek po 13. členu navedene uredbe še naprej vodi neposredno ZZZS. Več informacij lahko dobite na spletni strani ZZZS.

Prav zaradi nerazumevanja razlik med omenjenima postopkoma se pri pridobivanju potrdil A1 pojavlja največ težav. “Nekateri vlagatelji ne ločijo postopkov po 12. členu s tistimi po 13. členu citirane uredbe oziroma poskušajo s pridobitvijo potrdila po obeh podlagah. Ker ne izpolnijo pogojev za pridobitev potrdila po 12. členu, podajajo vloge še po 13. členu, ki pa ne ureja “pravih” napotitev, temveč t. i. sočasne zaposlitve (mobilni delavci), kjer gre za določitev relevantne zakonodaje,” pojasnjujejo na ZZZS.

Vlagatelji pripenjajo neustrezna dokazila

Vlagatelji vlogam za pridobitev potrdila A1 pogosto pripenjajo neustrezna dokazila, pravijo na ZZZS. Priložiti je treba pogodbo o zaposlitvi delavca, ki je napoten v tujino. Pogodba o zaposlitvi mora biti skladna z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). 

Poleg pogodbe o zaposlitvi pa je pogoj za pridobitev potrdila A1 tudi priložena pogodba o opravljanju storitve z naročnikom v tujini. Kot so nam povedali na ZZZS, se kar 40 odstotkov vseh pomanjkljivosti pri zahtevkih nanaša prav na neustreznost pri omenjenih dveh pogodbah.

Pogosto se pridobitev potrdila A1 zavrne tudi zaradi davčnih razlogov, ugotavljajo na ZZZS. Sem spadajo neporavnane davčne obveznosti in/ali neoddajanje REK obrazcev za zaposlene.

Povzeto po prispevku na strani: data.si

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija