Pogosto se zgodi, da osebe, ki so se odločile za ustanovitev s. p., vseskozi delajo le za enega naročnika, s katerim so v značilnem odvisnem razmerju, kakor da bi bile pri njem v službi. Na tovrstno prikrito delovno razmerje med delodajalci in osebami, ki imajo registrirano dejavnost, večkrat opozarjajo delovni inšpektorji pa tudi Finančna uprava RS. Kako in kdaj pa lahko delavec, ki je v podjetju dalj časa “zaposlen” prek svojega s. p.-ja, zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja?

Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je pomembna zato, ker je od nje odvisno pravno varstvo, ki ga delavcem zagotavlja delovna zakonodaja. In sicer v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v zvezi s plačilom, delovnim časom in vsemi drugimi vidiki delovnega razmerja. Prav tako je od obstoja delovnega razmerja odvisen status zavarovanca in pravice iz sistemov socialnega zavarovanja in obdavčitev.

Določbe ZDR-1 za ugotovitev obstoja delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Kateri so elementi delovnega razmerja, lahko razberemo iz definicije delovnega razmerja v 4. členu ZDR-1. In sicer, da obstaja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, če se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Omenjene elemente smo natančno pojasnili prispevku Ali veste, kateri so elementi delovnega razmerja?. O njih pa razlagamo tudi na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?.

Pisna pogodba o zaposlitvi ni pogoj za obstoj delovnega razmerja

ZDR-1 določa tudi, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja (18. člen).

Pomembna je tudi določba, da na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi (in s tem delovnega razmerja) ne vpliva, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine te pogodbe (četrti odstavek 17. člena ZDR-1).

Če med strankama ni pisne pogodbe o zaposlitvi, to ni ovira za obstoj delovnega razmerja. Poleg tega drugi odstavek 13. člena ZDR-1 določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja

ZDR-1 ne vsebuje posebnih določb glede postopka za ugotovitev obstoja delovnega razmera, zato se uporabljajo splošne določbe 200. člena.

Ta pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

Pri tem ločimo dva primera.

1. Ko razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, še traja, mora posameznik najprej ugotovitev obstoja delovnega razmerja zahtevati od delodajalca. To, v skladu z 200. členom ZDR-1, storipisno, zadošča navaden dopis, v katerem zahteva priznanje oziroma ugotovitev obstoja delovnega razmerja.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožbo mora delavec vložiti v 30-ih dneh od prenehanja razmerja. V njej pa lahko zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za do največ 5 let nazaj.

2. Ko je razmerje med strankama že prenehalo, pa lahko delodajalec uveljavlja le sodno varstvo glede obstoja delovnega razmerja. In sicer v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je posameznik izvedel za kršitev pravice.

Za ugotovitev obstoja delovnega razmerja se lahko delavec obrne tudi na inšpektorat

Posameznik lahko morebitno kršitev prijavi tudi Inšpektoratu RS za delo. Ko bo inšpektor pri sodelovanju podjetja s samozaposlenimi, honorarnimi delavci in študenti ugotovil elemente delovnega razmerja, bo najprej izdal prepovedno odločbo. Nato pa bo inšpekcija podjetju naložila, da mora takšnemu delavcu v treh delovnih dneh vročiti pogodbo o zaposlitvi. Več o novostih na področju delovne inšpekcije smo pisali v prispevku Inšpekcija dela z močnejšim orožjem.

Povzeto po prispevku na strani: data.si 

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija