Doh-2 vključuje med dohodek iz kapitala:

• obresti
• dividende in
• dobiček iz kapitala.

 

1. Kaj se obdavčuje kot OBRESTI

 

• obresti od posojil;
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov;
• dohodek iz oddajanja v finančni najem;
• dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem);
• dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register;
• dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;
• dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije;
• diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje;
• nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika.

Stopnje dohodnine

Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se  dohodnina izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Od obresti, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek.

Napoved za odmero dohodnine od obresti

Razlikujemo dve vrsti napovedi:

1. napoved od obresti na denarne depozite

2. napoved za druge obresti

Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so te dosežene. Dohodnina od teh obresti se izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova. Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek doseženih obresti presega 1.000 evrov.

Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:

• Če dohodek izplača plačnik davka, je ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.
• V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine, …), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam, in sicer do februarja tekočega leta za preteklo leto. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ.

 

 2.  Kaj se šteje za DIVIDENDE

 

To so v prvi vrsti dividende kot izplačilo udeležbe v dobičku podjetja, na podlagi lastniškega deleža. Poleg dividend so to tudi:

• drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ipd.), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic;
• prikrito izplačilo dobička;
• dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge itn.;
• dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, razen dohodka, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitev prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega:
  • vplačano vrednost naknadnega vplačila ali
  • nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila,
• dodatna naknadna izplačila v zvezi z odsvojitvijo deleža iz III.6.3. poglavja ZDoh-2, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža;

• vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže.

Napoved za odmero dohodnine od dividend

V primeru, da dividende izplača plačnik davka, mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25 odstotkov, in sicer za dividende dosežene od 1. 1. 2013 dalje. Od dividend, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od dividend izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved.

V primeru, da dividendo izplača oseba, ki ni plačnik davka (v primeru, ko zavezanec dosega dividende neposredno iz tujine), mora davčni zavezanec dosežene dividende napovedati sam v napovedi, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dividend do 30 aprila tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine od dividend je zavezanec (prejemnik dividende) sam.

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od dividend, če imajo dividende:

- vir izven Slovenije in so prejete v naravi ali so izven Slovenije neposredno reinvestirane ali

- vir v Sloveniji in so prejete v naravi ter jih je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter

- od dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža.

 

3. DOBIČEK IZ KAPITALA

 

Kaj se šteje za kapital po ZDoh-2?

1. nepremičnine
2. finančni kapital:
   • vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
   • investicijski kuponi.

Z dohodnino se obdavčuje dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.

Nepremičnine

Kaj se obdavčuje; obdavčuje se odsvojitev nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala.

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga imel v lasti in tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti

V primeru podaritve kapitala, vključno z neodplačano izročitvijo po izročilni pogodbi, zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Dobiček se ugotavlja obdarjencu, ko ta odsvoji nepremičnino. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec.

Stopnje dohodnine

Dohodnina od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, se izračuna in plača od davčne osnove po 27,5-odstotni stopnji.

Na vsakih 5 let imetništva nepremičnine se stopnja dohodnine znižuje in znaša:

• po dopolnjenih petih letih 20 odstotkov,
• po dopolnjenih desetih letih 15 odstotkov,
• po petnajstih letih 10 odstotkov.

Davčni zavezanec mora napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine vložiti  v 15 dneh od odsvojitve nepremičnine.

 

Kaj se šteje za finančni kapital po ZDoh-2?

• vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja,
• investicijski kuponi.

Za vrednostne papirje se ne štejejo dolžniški vrednostni papirji.

Obdavčljiva odsvojitev kapitala je vsaka odsvojitev, kot npr.:

• prodaja kapitala,
• dajanje kapitala v dar,
• zamenjava kapitala (tudi v primeru združitev in delitev gospodarskih družb),
• unovčitev investicijskega kupona investicijskega sklada,
• izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada,
• izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
• drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi.

Neobdavčljiva odsvojitev kapitala je:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe,
• prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oz. zastavitelju,
• zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka,
• zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila,
• zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oz. čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oz. zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oz. zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge,
• prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Oprostitev plačila dobička iz finančnega kapitala – dohodnine se ne plača:

• pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva,
• od dobička, doseženega pri prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, pri čemer se za prvo odsvojitev šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij,
• pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Davčna osnova za odmerna leta od 1. 1. 2020 naprej:

Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

• seštevka 1% od nabavne vrednosti kapitala in 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ali
• pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Če je razlika negativna (izguba), se za to izgubo zmanjša pozitivna davčna osnova (dobiček), dosežena pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, a le v istem davčnem letu. Izjema je le neizkoriščeni del izgube od odsvojitve delnic ali deležev, ki jih je zavezanec pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ki zniža dobiček, ki ga je zavezanec dosegel pri odsvojitvi drugih vrst kapitala in se lahko prenaša v naslednja davčna leta.

 

Velja posebno pravilo, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če kapital, ki se odsvaja, pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima odsvojitelj 25-odstotni delež.

 

Vir: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala/#c4628

https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/40748?gclid=Cj0KCQiAlZH_BRCgARIsAAZHSBmWPsylruXVNRVnM3ed4ITM3K6ljz_kBu6I-j7iI71xxdDgthlJSGcaAuWvEALw_wcB

 

 

Povzetek pripravila:

Jadranka Krajnc

SPOT svetovalec

Znanstveno-raziskovalno središče

Bistra Ptuj

 

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija