PoTUJ in PREBUDI Mesto

: Sreda, 09. maj 2018

Janes walk 2018 Ptuj

“Cities have the capability of providing something for everybody, only because, and only when, they are created by everybody.”

Mesta imajo sposobnost zagotoviti za vsakogar nekaj, samo zato in samo takrat, ko je mesto ustvarjeno za vsakogar.

Jane Jacobs

ZRS Bistra Ptuj je s partnerji letos že drugič uspešno organizirala urbani sprehod Jane’s Walk na Ptuju, ki poteka vsak prvi konec tedna v maju in promovira urejanje mest po meri pešcev.

Tako smo na Ptuju, v petek 4. 5. 2018, izvedli 2. urbani sprehod v okviru globalne akcije Jane's Walk. Sprehoda se je udeležilo okrog 30 sprehajalcev, ki so pokazali dobro voljo in doprinesli k »hodljivosti« skozi staro mestno jedro. Zelo nas veseli, da so se na naše povabilo odzvali tudi najmlajši, učenci Osnovne šole Olge Meglič, ki so svojimi zamislimi in idejami dodali svoj mozaik h končnemu sprehodu. Tokrat nas je zares veselilo, da je bila struktura sprehoda glede na starost, zelo raznolika.

Sprehoda so se udeležili tudi predstavniki lokalnih in regionalnih medijev (Štajerski Tednik, PeTV in Televizija Maribor).

S svojimi zgodbami, komentarji, predlogi in pobudami so udeleženci predstavili svoj pogled doživljanja ob vsakdanji uporabi hoje za različna opravila, kot so pot do šole, trgovin, banke, športnih površin, parkov, turističnih objektov in drugega.

V Sloveniji je bilo, zraven Ptuja (ki je letos urbane sprehode že drugič izvedel na dveh različnih lokacijah), napovedanih 31 sprehodov v 23 mestih in mestecih, kar je največ doslej.

Trasa urbanega sprehoda je bila namensko izbrana, saj smo na letošnjih urbanih sprehodih želeli posebej poudariti pomen dostopnosti do različnih storitev (v širšem območju centra mesta), kot so različne trgovine, banke, lekarne, pa tudi šol, vrtcev, pošt ali zdravstva, kot enega od ključnih dejavnikov za privlačnost hoje. Zato smo na letošnjih sprehodih preverili, kakšna je peš dostopnost do različnih storitev in drugih lokalnih znamenitostih. Ogledali in ocenili smo tudi povezavo tega dela mesta in mestnega središča z območjem za turizem.

Ugotovili smo, da vse cilje skupine udeležencev v prometu niso enakopravno obravnavane, saj je dostopnost in hodljivost ter s tem infrastruktura za pešce, za različne udeležence, različno urejena.

Trasa vodenega sprehoda

Trasa vodenega sprehoda

Na samem sprehodu smo ugotavljali:

da še vse preveč uporabljamo avtomobile za vsakdanje opravke (vožnja v šolo in službo, v trgovino),
da so talne površine v zelo slabem stanju (ceste, ulice, trgi), tako v mestnem jedru kot širše;
da je Mestni trg vzorno urejen za namene hoje, otroci pa so ugotovili, da manjkajo igrala ali vsebina za igro otrok (kot predlog so podali, da bi lahko narisali ristanc ali kakšno drugo igro, ki bi bila zanimiva za otroke), manjka pa zelenje (drevesa) in pitnik;
da starejši, funkcionalno - gibalno in senzorično ovirane osebe niso enako obravnavani, saj za njih ni poskrbljeno do te mere, da bi se lahko normalno gibali po ulicah in trgih;
da je še veliko arhitekturnih ali drugih ovir za gibalno in senzorno ovirane osebe: izvedena klančina (za kolesarje ali za osebe z vozički) je prestrma, pločniki niso ustrezno poglobljeni, taktilne oznake so izvedene samo okrog podhoda, na pločnikih so parkirana vozila ipd.;
na določenih lokacijah (atraktivnih za hojo: do turističnih namestitev ob Dravi – Terme Ptuj, Ranca ipd.) manjka urbana oprema (klopi, koši), razsvetljava;
da ni poenotenih tabel (označevalnih, usmerjevalnih, informativnih);
za oživitev starega mestnega jedra je potrebno umestiti dodatne vsebine.

Pešačenje za čedalje več ljudi ni samo premagovanje izrazito kratkih razdalj, pač pa uveljavljen način za premagovanje ustreznih razdalj in opravljanje vsakodnevnih malih ter večjih opravil.

Hoja je osnovni način gibanja v prostoru. S hojo se začnejo in končajo vse poti, ki jih opravimo z avtomobilom, javnim potniškim prometom in kolesom. Je pomembna komponenta aktivne mobilnosti in z dvigom telesne dejavnosti prispeva k boljšemu zdravju ljudi in k njihovim prihrankom za mobilnost. Hoja prav tako ne povzroča negativnih vplivov na okolje in spada med najbolj trajnostne načine potovanj.

Izkušnje mest in držav, v katerih so se uspešno spopadli s problematiko prometa, kažejo na prednosti celostnega prometnega načrtovanja. Opazne spremembe so dosegle le lokalne skupnosti, ki so si zastavile konkretne in ambiciozne, vendar uresničljive cilje. V ospredje obravnave so postavile ljudi in kakovost bivanja, promet in mobilnost pa so obravnavale kot orodje za doseganje teh ciljev.

Osebni avtomobil se uporablja tudi v primerih, ko so poti kratke in bi jih bilo mogoče enostavneje opraviti peš ali s kolesom. To je še posebej izrazito vidno pri potovanjih na delo in po nakupih.

Nekaj utrinkov iz urbanega sprehoda 2018 na Ptuju: