Poklicno pot je od leta 1989 do 1992 nadaljeval na Univerzi v Mariboru kot mladi raziskovalec in kasneje asistent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Leta 1992 se je zaposlil v občinski upravi tedanje Skupščine občine Ptuj kot svetovalec za raziskave in razvoj. Med pomembne rezultate iz tega obdobja sodi ustanovitev javnega znanstvenoraziskovalnega zavoda ZRS Bistra Ptuj. Kot prvi direktor je zavod vodil med letoma 1994 in 2002.

Leta 2002 je bil na neposrednih volitvah izvoljen za župana Mestne občine Ptuj in je občino vodil polne tri mandate. V tem času so na Ptuju izvedli pomembne investicije na področju znanosti, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, turizma, trgovine, gospodarske in okoljske javne infrastrukture, zdravstva, kulture in športa. Med pomembnejše investicije sodi prenova vojašnice za potrebe višjega in visokega šolstva ter prenova vseh osnovnih šol in vrtcev, mestnega stadiona in igrišča z umetno travo ter izgradnja oz. posodobitev športnih parkov in dvoran. Velika pridobitev je izgradnja Puhovega mostu ter cestnega omrežja s številnimi krožišči in avtocesto. Zgrajene so bile čistilne naprave in dograjeno kanalizacijsko omrežje, izgrajen in posodobljen je bil center za ravnanje s komunalnimi odpadki. Prenove so bili deležni minoritski in dominikanski samostan, mestni trg in številne kulturne ustanove (mestno gledališče, stari zapori, grajska konjušnica, zgodovinski arhiv, kulturne dvorane in gasilski domovi). Velik izziv na kulturnem področju je bilo sodelovanje Ptuja kot partnerskega mesta v projektu Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Z izgradnjo številnih trgovskih kapacitet je mesto pridobilo novo celostno podobo in dodatna delovna mesta.

Po zaključeni županski funkciji v letu 2012 je ponovno prevzel vodenje javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj in ga kadrovsko in finančno okrepil do te mere, da po mednarodnih kazalnikih kakovosti sodi med najboljše regionalne razvojne institucije znotraj evropskega prostora.

Ob strokovnih člankih, ki so objavljeni v tujih in domačih znanstvenih revijah, je soavtor in solastnik več patentov. Kot avtor ideje o visokošolskem študijskem programu bionike in hkrati habilitirani profesor pa je še posebej ponosen, da se je z ustanovitvijo višjih in visokih strokovnih šol povečala ponudba izobraženih kadrov za domače gospodarstvo.

Za svoje delo na različnih področjih je prejel številna priznanja. Kot inovator je bil nagrajen leta 1982 v Agisu in leta 1985 v Savi Kranj. Z dvema patentoma je nastopal na mednarodnih sejmih patentov in inovacij v Ženevi in Nürnbergu ter prejel srebrni medalji. Na področju varovanja etnografske pustne dediščine mu je svetovno združenje karnevalskih mest (FECC international) podelilo naziv častnega senatorja.

Na področju humanitarnih aktivnosti je kot ustanovni član ptujskega Lions kluba sodeloval pri številnih humanitarnih projektih. Od Lions International je prejel tudi medaljo časti za dobrodelnost.

Kot znanstvenik in raziskovalec je zaprisežen holističnim načelom pojmovanja Univerzuma. Ob iskanju odgovorov na večna vprašanja: ‟Kod je človek ? Od kod se je pojavil v tem prostranem Univerzumu? Kakšno je njegovo poslanstvo?”, išče odgovore v holističnih preučevanjih naravoslovja, družboslovja, humanistike, filozofije, teologije, metafizike, ezoterike, itd. Ker je mnogo smernic za holistično pojmovanje Univerzuma našel v proučevanju kurentovega obredja je veliko energije vložil v raziskovanje prvinskega pomene teh obredij, ki mu jih je s pomočjo številnih sodelavcev uspelo uvrstiti na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Zapri