Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so občine na območju Spodnjega Podravja pooblastile ZRS Bistra Ptuj za izvajanje nalog, ki izhajajo iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/2011, 57/2012) ter njegovih podzakonskih aktov.

Na območju Spodnjega Podravja ZRS Bistra Ptuj tako opravlja splošne razvojne naloge v javnem interesu ter kot koordinator regionalnih interesov na lokalni in nacionalni ravni predstavlja stalnega partnerja v dialogu med ministrstvi, vladnimi organizacijami, občinami, podjetji ter drugimi nacionalnimi in regionalnimi institucijami.

Kot regionalna institucija skrbimo za razvojno organizacijsko-tehnično in finančno podporo ter storitve, ki so potrebne za uspešno realizacijo idej in dolgoročen uspešen gospodarski, okoljski in socialni razvoj Spodnjega Podravja.

Z identifikacijo razvojnih problemov v Spodnjem Podravju skrbimo za njihovo rešitev ter preko priložnosti, ki jih ponuja okolje, skrbimo za kreiranje in implementacijo projektnih idej, ki prinašajo novo dodano vrednost.

Spodnje Podravje predstavlja znotraj Slovenije območje s skupnimi razvojnimi problemi na eni ter razvojnimi možnostmi na drugi strani, ki se lahko najbolj učinkovito udejanjijo v korist vseh prebivalcev območja le, če se območje konstituira kot regija in če oblikuje lastno razvojno strategijo ter programe, s katerimi bo čim bolj samostojno usmerjalo svoj prihodnji gospodarski, socialni, kulturni, prostorski in okoljski razvoj.

Območje Spodnjega Podravja obsega 16 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Mestna občina Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.

Območje Spodnjega Podravja je sorazmerno gosto naseljeno in predvsem v kmetijstvo usmerjeno območje, ki vključuje Haloze in dele Slovenskih goric ter ravnine ob Dravi in njenih pritokih na Ptujskem polju. 

Dornava

Markovci

Sveti Andraž

Žetale

Videm

Cirkulane

Na severu zajema Spodnje Podravje tudi osrednji zahodni del Slovenskih goric in se razprostira od Krčevine pri Vurbergu čez reko Pesnico do občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.

Haloze se razprostirajo od Jelovškega potoka pri Makolah na zahodu, do Zavrča ob meji s Hrvaško na vzhodu. Delijo se na vzhodne ali vinorodne Haloze, kjer vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, in na zahodne ali gozdnate, kjer gozdovi pokrivajo skoraj polovico površine. Meja poteka po dolini Peklača.

Najobsežnejši del Ptujskega polja je prodna nasipina, prekrita s plastjo humusa, kar daje dobre pogoje za poljedelstvo. Na nekdanji gozd spominjajo le še imena vasi Bukovci, Borovci, Gajevci, Zagojiči. Gorice in ravnine gradijo zelo različne usedline: pesek, glina, prod, peščenjak, lapor in apnenec, ki so se v geomorfoloških procesih izoblikovale v različne reliefne skupine, kot so: gorice, slemena, grape, doline in terase.

OBČINA CIRKULANE

Občina Cirkulane se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije in je približno 15 kmoddaljena od mesta Ptuj. Začne se pri gradu Borl in meji na občine Markovci, Zavrč, Videm pri Ptuju ter Republiko Hrvaško. Pokriva območje veliko 32 km² in ima približno 2300 prebivalcev.

OBČINA DESTRNIK

Občina Destrnik se razprostira med podolžnim sončnim gričevjem osrednjih Slovenskih goric ter plitvimi in dolgimi dolinami, ki so jih vrezali pritoki Pesnice na eni in Rogoznice na drugi strani, le nekaj kilometrov s Ptuja. Meri 34,4 km² in šteje 2707 prebivalcev.

OBČINA DORNAVA

Občina Dornava se nahaja v severovzhodni Sloveniji. Del občine leži na Ptujskem polju, nato se čez reko Pesnico začne dvigovati v slovenjegoriške griče. Meri 24 km² in ima približno 2750 prebivalcev.

OBČINA GORIŠNICA

Občina Gorišnica se razteza med ravninsko poljskim in haloško gričevnatim svetom, ki ga ločuje reka Drava. Meri 29 km²in ima okoli 4.000 prebivalcev. Središče občine je Gorišnica, gručasto naselje na ptujskem polju ob magistralni cesti Ptuj – Ormož.

OBČINA HAJDINA

Občina Hajdina se razprostira na terasah na desni strani reke Drave. Na vzhodu meji na Mestno občino Ptuj, na severozahodu na Občino Starše, na zahodu na Občino Kidričevo ter na jugu na Občino Videm. Meri 22 km²in ima približno 3.800 prebivalcev.

OBČINA JURŠINCI

Občina Juršinci se razprostira na površini 3625 ha, v njej živi 2377 občanov. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh ceste Ptuj – Juršinci- Gornja Radgona ter del Pesniške doline.

Destrnik

Gorišnica

Jušinci

OBČINA KIDRIČEVO

Občina Kidričevo se razprostira na območju spodnjega Dravskega polja, kar pomeni, da je ravninska občina. V naravnogeografskem smislu leži na dveh pokrajinsko ekoloških enotah. Večina občine, natančneje njen osrednji in severni del, leži na prometnem osrednjem delu Dravskega polja. Jugozahodni del je nekdaj mokrotna, danes pa meliorirana pokrajina.  Obsega 72 km² z 18 naselji in šteje 6.670 prebivalcev.

OBČINA MAJŠPERK

Občina Majšperk leži na zahodnem delu Haloz. Velika je 72,8 km²in okrog ima 4.200 prebivalcev. Šteje 26 naselij in 3 krajevne skupnosti.

OBČINA MARKOVCI

Občina Markovci se razprostira na SV Slovenije, na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, medtem ko je na desnem bregu področje krajinskega parka Šturmovci. Občino sestavlja devet naselij in obsega 32 km² ter šteje 4.026 prebivalcev.

OBČINA PODLEHNIK

Podlehnik je naselje v severozahodnem delu vinorodnih Haloz, katerega jedro je v dolini potoka Rogatnice med Novo cerkvijo in Sveto Trojico. Razprostira se na 36 km.

Kidričevo

Majšperk

Podlehnik

MESTNA OBČINA PTUJ

Ptuj je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem in leži v SV Sloveniji, v središču Spodnjega Podravja na meji s Prlekijo. Ves osrednji del Ptuja je spomeniško zavarovan. Obsega 66,65 km², kar predstavlja 0,3% celotnega ozemlja Slovenije. Po velikosti je Mestna občina Ptuj druga najmanjša mestna občina v Sloveniji. Današnja Mestna občina Ptuj obsega 10 naselij (Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja) in je sestavljena iz petih mestnih četrti (Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg) ter dveh primestnih četrti (Grajena in Rogoznica). Mestna občina Ptuj šteje 24.708 prebivalcev.

OBČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH

Občina Sveti Andraž v Slovenski goricah, v današnji obliki, je nastala decembra 1998 innosi ime po zavetniku župnijske cerkve, Svetem Andražu. Občina se razprostira po gričevnatem svetu osrednjih Slovenskih goric; med Ptujem, Lenartom, Radenci, Gornjo Radgono in Ljutomerom. Občina obsega 7 naselij na področju 17,6 km².

OBČINA TRNOVSKA VAS

Občina Trnovska vas je zaključena geografska celota, naslonjena na regionalno cesto Ptuj – Lenart. Površina občine Trnovska vas je 22,9 km². Obsega sedem vasi. Največje naselje je Trnovska vas, ki je istočasno tudi sedež občine.

OBČINA VIDEM

Občina Videm leži na južnem robu Dravskega polja, na obeh straneh Dravinje, kjer se Haloze približajo rokavom reke Drave, meri 80,2 km² in ima okoli 5300 prebivalcev. Središče občine je Videm, ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob krakih lokalnih cest proti Ptuju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu.

OBČINA ZAVRČ

Občina Zavrč je ena izmed manjših občin v Sloveniji, saj meri le 19,25 km². Občina je redko in pretežno slemensko poseljena. Na jugu in na  vzhodu meji na Republiko Hrvaško. Občina je sestavljena iz devetih naselij, v katerih prebiva le okrog 1.500 prebivalcev.

OBČINA ŽETALE

Žetale ležijo na jugozahodnem delu Haloz. So razloženo obmejno središčno naselje z gričevnatim jedrom v slikovitem zgornjem delu doline potoka Rogatnice. Meri 38 km²in ima približno 1.300 prebivalcev.

Ptuj

Trnovska vas

Zavrč

V regiji se opravljajo v javnem interesu naslednje splošne razvojne naloge:

• priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,
• priprava dogovorov za razvoj regije,
• izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva v okviru teh projektov,
• sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, regijske razvojne mreže in območnih razvojnih partnerstev,
• obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov,
• prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja ter
• pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem, kadar jih izvaja sklad.

• svetovanje in pomoč pri pripravi prijav na javne razpise (nacionalni, regionalni, teritorialni, mednarodni …),
• priprava, izvajanje in spremljanje projektov,
• finančno, organizacijsko in vsebinsko vodenje in koordinacija projektov,
• usposabljanje javnega in zasebnega sektorja za uspešno črpanje nacionalnih in evropskih sredstev,
• svetovanje in izobraževanje,
• pospeševanje lokalnega in regionalnega razvoja na gospodarskem, socialnem, prostorskem in okoljskem področju,
• opravljanje svetovanja in pospeševanje razvoja malega gospodarstva,
• svetovanje na področju inovacij in tehnološkega razvoja,
• priprava analiz stanja in benchmarking,
• priprava dokumentov identifikacije investicijskega projekta in investicijskih programov.

Medsebojna razmerja med razvojnimi partnerji se določijo z dogovorom.V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/2011) se območno razvojno partnerstvo lahko oblikuje na sklenjenem območju več občin v eni ali več regijah. Medsebojna razmerja med razvojnimi partnerji na območni ravni se določijo z dogovorom. Ta določi sestavo organov območnega razvojnega partnerstva, ki vključujejo predstavnike občin, združenj gospodarskih dejavnosti, nevladnih organizacij in posameznikov iz območnega razvojnega partnerstva. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) o oblikovanju in delovanju Sveta.

V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in na podlagi Sklepa o ustanovitvi »Razvojne regije Spodnje Podravje«, ki so ga sprejeli župani občin Spodnjega Podravja dne 01. 02. 2006, so župani občin Spodnjega Podravja 30. 05. 2006, sklenili Pogodbo o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje.

S podpisom pogodbe so ustanovili Območno razvojno partnerstvo Spodnje Podravje kot obliko interesnega povezovanja ter sodelovanja občin in drugih subjektov pomembnih za razvojno načrtovanje na območju povezanih občin.

Z vzpostavitvijo območnega razvojnega partnerstva želijo podpisnice doseči naslednje cilje:

• ohraniti in nadalje razvijati območje »Spodnje Podravje« kot funkcionalno zaključeno območje, ki temelji na ozemeljski, gospodarski, politični, kulturni in zgodovinski povezanosti prebivalcev;
• vzpostaviti primerno podporno okolje za hitrejše in usklajeno razreševanje razvojnih in drugih problemov, ki so skupni na območju »Spodnje Podravje«;
• v okviru javno-zasebnega partnerstva in interesnega partnerstva opredeliti razvojne prioritete območja, nosilce in način izvedbe skupnih projektov;
• pravočasno izdelati območni razvojni program za območje »Spodnje Podravje«;
• doseči hitrejšo in enakovredno obravnavo pri opredeljevanju razvojnih prioritet in vključevanju predlogov projektov v regionalni razvojni program regije;
• povečati pripravljenost lokalnih nosilcev na območju za skupno sodelovanje in organizacijsko povezovanje.

Podpisnice Pogodbe o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje so ustanovile Območni razvojni svet (v nadaljevanju ORS) kot usklajevalno telo za spremljanje, koordiniranje in odločanje o aktivnostih iz pogodbe.

• ORS sestavljajo župani 16 občin z območja »Spodnjega Podravja«.
• Mandat ORS je vezan na pripravo in izvajanje Območnega razvojnega programa za posamezno programsko obdobje.

Naloge Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje:

• sprejemanje vseh odločitev povezanih z delovanjem območnega partnerstva za »Spodnje Podravje«;
• sprejemanje odločitev v postopku priprave, potrjevanja, usklajevanja in izvajanja območnega razvojnega programa in njegovega programskega dela;
• sodelovanje v postopkih priprave in sprejemanja regionalnega razvojnega programa za Podravje;
• sprejem pravil svojega delovanja;
• obravnava drugih zadev razvojnega pomena.

Organizacijske in administrativne naloge za potrebe Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje in njenih organov opravlja praviloma uprava predsedujoče občine, če ORS ne določi drugače. Strokovne naloge povezane v zvezi s pripravo in izvajanjem območnih razvojnih programov izvaja ZRS BISTRA Ptuj.

Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta >> Prikaži

Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 >> Prikaži

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja- neuradno prečiščeno besedilo >> Prikaži

Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 69/12, št. 78/15) >> Prikaži

Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13, št. 78/15) >> Prikaži

Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11 in 97/12 in 24/15) >> Prikaži

Uredba o razvojnem svetu kohezijske regije (Uradni list RS, št. 33/13) >> Prikaži

Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 113/13) >> Prikaži

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu usklajevanja regionalne spodbude za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14), obrazložitev uredbe, dejavnosti z neravnovesji med spoloma za leto 2015 >> Prikaži

Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 34/14) >> Prikaži

Regionalna shema državnih pomoči >> Prikaži

Regionalna shema državnih pomoči – MSP >> Prikaži

Temeljne uredbe in navodila s področja evropske kohezijske politike:

Uredba o skupnih določbah – Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 >> Prikaži

Uredba o ESRR – Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja “naložbe  za rast in delovna mesta” ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 >> Prikaži

Uredba o ESS – Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 >> Prikaži

Uredba o Kohezijskem skladu – Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 >> Prikaži

Uredba o ETS – Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o posebnih določbah za podporo cilju “evropsko teritorialno sodelovanje” iz Evropskega sklada za regionalni razvoj >> Prikaži

Uredba EKSRP – Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 >> Prikaži