V sredo, 13.3.19, smo se na Šolskem centru Ptuj pogovarjali o zadružništvu z dr. Karolino Babič iz nevladne organizacije CAAP (Center alternativne in avtonomne produkcije).

Dr. Karolina Babič iz organizacije CAAP o zadružništvu.

Pojem “zadruga” je povezan s številnimi miti, vezanimi na polpreteklo zgodovino socializma. Danes poznamo nove modele zadružništva, ki je v svetu zelo popularno. Eden od šestih prebivalcev sveta je član kakšne zadruge. Namen povezovanja v zadruge je odgovarjanje na skupne potrebe, zniževanje stroškov in prevzemanje večjih skupnih naročil.

Za zadruge oziroma kooperative je najbolj značilno, da vsi člani zadruge soupravljajo zadrugo in sodelujejo po principu »en član en glas«. Ker zadruge največkrat zadovoljujejo socialne in ekološke potrebe,  bi lahko posplošeno rekli, da zadružništvo nudi drug tip ekonomije, kjer sta najbolj pomembna človek in okolje. Kljub temu pa je tudi v zadrugi potrebno zagotoviti vzdržen poslovni model, ki prinaša presežek prihodkov nad odhodki, saj je dobiček nujen za razvoj zadruge, čeprav v zadružnem poslovnem modelu pehanje za dobičkom ni primarni motiv.

Prva zadruga v Sloveniji je bila ustanovljena že 1856, le 12 let za prvo zadrugo na svetu. V zadnjih 150 letih so zadruge v Sloveniji že trikrat doživele razcvet in nato zaton. V zadnjih 10 letih je prišlo do novega vala ustanavljanja zadrug in njihovo število raste, tudi v Sloveniji.

Primer zadruge producentov – Jezikovna zadruga Soglasnik.

Poznamo več tipov zadrug. V zadruge producentov se  povezujejo različni producenti, tradicionalno pri nas na primer kmetje, v novejšem času pa tudi drugi producenti, kot so recimo v Jezikovni zadrugi Soglasnik povezani prevajalci in učitelji jezikov. Po svetu so kot zadruge organizirana tudi gledališča, pevske skupine in celo nogometni klubi. Vegani se združujejo v uporabniške oziroma potrošnike zadruge, zato da si zagotovijo specifično hrano. Poznamo tudi stanovanjske zadruge, kjer zadružniki zgradijo stanovanja in nato dajejo ta stanovanja v najem zadružnikom po stroškovni ceni. Preko zadruge so organizirane splošne skupne službe za takšna stanovanja, recimo upravljanje, pa tudi čisto specifične kot je na primer varstvo starejših in otrok.

V francoski delavski zadrugi Up Group je zaposlenih več kot 700 članov.

V svetu so popularne tudi delavske zadruge in odkupi podjetij v obliki delavskih zadrug. V primeru, da se podjetnik, ki zaposluje na primer 10 programerjev, odloči, da se bo upokojil in nima naslednika, se lahko ti programerji organizirajo v zadrugo, da odkupijo podjetje in ga tako naprej soupravljajo in v njem še naprej delajo.

Za kakovostne storitve v družbi so zanimive tudi socialne zadruge. Na primer zato, ker se naša družba hitro stara, so vedno bolj prisotne potrebe po storitvah za varstvo starejših. Če se več družin, katerih člani so tudi starejši, poveže, lahko preko zadruge zagotovijo npr. 2 skupna negovalca za oskrbo svojih starejših članov in to je praviloma cenejše kot oskrba v domu starejših, člani družin pa še vedno ostajajo blizu svojim starostnikom. Zadruga Stara roba nova raba je dober primer socialne zadruge, ki zagotavlja ponovne vključitve brezdomcev v aktivno družbo. Preko zadruge brezdomci delajo v trgovini, so člani zadruge, so njeni lastniki in soupravljavci.

Socialne zadruge delujejo v splošnem interesu.

Veliko zadrug v svetu pa je razvitih tudi na področju zdravstva, šolstva ter tudi na področju bančnega, hranilniškega in zavarovalniškega sektorja.

Prav tako pa so zadruge tudi pomemben zaposlovalec, saj je v svetu v zadrugah zaposlenih cca. 10 % vseh zaposlenih oziroma več kot 270 milijonov ljudi.

Avtorici: dr. Lidija Tušek in dr. Karolina Babič