»Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo«

projekt Studio Krožnega gospodarstva – studioKroG
Projekt »Studio Krožnega gospodarstva - studioKroG« sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 776.975,00 EUR. Trajanje projekta: 1.5.2022 – 30.4.2024

IZJAVA ZA JAVNOST, Rogaška Slatina: 26. september 2023

StudioKroG - Prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva v Sloveniji na primeru rabljenih ladijskih kontejnerjev

Projekt »Studio krožnega gospodarstva« prezentira koncept norveškega pristopa, ki temelji na minimalističen videzu in pristopu brez uporabe deviških materialov. S prikazom posameznih prostorov, ki so v funkciji prikaza možnih oblik uporabe odpadkov kot virov, za boljše razumevanje nadgradnje krožnega gospodarstva. Na novinarski konferenci smo predstavili projekt StudioKroG in njegove inovativne rešitve, ki se osredotočajo na uporabo ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in gradbeništvu v kontekstu krožnega gospodarstva. Projekt, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem, postavlja nove standarde trajnosti in ponovne uporabe v teh ključnih sektorjih. Na novinarski konferenci so sodelovali govorci, ki so poudarili pomen krožno-gospodarskih pristopov v arhitekturi, gradbeništvu ter v razvoju naše prihodnosti. Predstavili so svoje poglede in prispevke k razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji.

Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, ki je partner  v projektu, je v uvodnem pozdravu predstavil namen in pomen projekta StudioKroG. Izpostavil je pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prihodnosti, ki se kaže tudi na primeru investicije, ki pomembno prispeva k širšemu razumevanju in usposobljenosti na področju krožne rabe virov. Spomnil je, da je prvi center ponovne uporabe v Sloveniji začel obratovati pred 13 leti prav tukaj v Rogaški Slatini. »Krožno gospodarstvo in ponovna uporaba sta oba ključna koncepta, ki se osredotočata na trajnostno ravnanje z viri in zmanjšanje okoljskega vpliva« je izpostavil direktor OKP, mag. Pirš. Medtem je izpostavil, da se koncept ponovne uporabe, ki se izvaja kot prednostna usmeritev za minimizacijo odpdkov, s krožno-gospodarskim konceptom dopolnuje s celovitim pristopom, večjo ekonomsko vrednostjo  izdelkov, trajnostno in dolgoročno rešitvijo naraščanja količin odpadkov, kar prispeva k reševanju globalnih izzivov s podnebnimi spremembami in izčrpavanjem naravnih virov.

Na novinarski konferenci je mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj poudaril ključno vlogo ministrstva pri uveljavljanju trajnostnih pristopov in pomembnost krožnega gospodarstva. Izpostavil je ključno točke, kot so podpora trajnostnemu razvoju, saj je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ključni akter pri oblikovanju politik, ki spodbujajo trajnostni razvoj Slovenije. To vključuje spodbujanje praks, ki zmanjšujejo obremenitev okolja in povečujejo uporabo obnovljivih virov, med drugim tudi skozi financirane projekte Norveškega finančnega mehanizma. Izpostavil je, da krožno gospodarstvo lahko prispeva k lokalnemu razvoju, zmanjšanju regionalnih neenakosti in ustvarjanju delovnih mest.

Dr. Jure Kotnik je svetovno priznan arhitekt kontejnerske gradnje. V prepričljivem govoru je prikazal inovativnost ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in njihovo ključno vlogo pri krožnih konceptih. Izpostavil je, da ladijski kontejnerji predstavljajo inovativno priložnost za gradnjo, ki ne le reciklira obstoječe materiale, temveč tudi omogoča preoblikovanje teh industrijskih komponent v estetsko privlačne in funkcionalne arhitekturne objekte. Poudaril je njihovo prilagodljivost in možnosti za kreativno oblikovanje.  Poudaril je univerzalnost modularnega pristopa k arhitekturi in njegov potencial za reševanje različnih izzivov, s katerimi se soočajo različne družbe. Dr. Kotnik je končal s poudarkom na navdihujočih vidikih kontejnerske gradnje in njenem potencialu za oblikovanje trajnostne in estetsko privlačne prihodnosti v arhitekturi po principu krožnega gospodarstva. Spodbudil je k razmišljanju o tem, kako lahko ta pristop prispeva k reševanju globalnih izzivov kot so podnebne spremembe in pritiski na naravne vire.

Dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta, ZRS Bistra Ptuj je predstavila razvoj in implementacijo trajnostnih rešitev na primeru projekta StudioKroG. Izpostavila je  glavne cilje projekta, vključno z njegovim prispevkom k trajnostni gradnji, spodbujanju krožnega gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Poudarila je, kako projekt usmerja svoje prizadevanje v uresničevanje teh ciljev. Spregovorila je tudi o tem, kako projekt StudioKroG predstavlja prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva na primeru ponovne uporabe rabljenih ladijskih kontejnerjev kot gradbenih elementov in konkretizirane ponovne uporabe in re-dizajna odpadkov na ravni opremljanja tako interierja kot eksterierja mobilnega objekta studioKroG. Izpostavila je, da se trajnostne rešitve prilagajajo specifičnim potrebam in okoljskim izzivom lokalnih okolij, kar je dodana vrednost projekta StudioKroG.

Dr. Marinka Vovk, vodja Investicije StudioKrog, Center ponovne uporabe je udeležence popeljala skozi praktično izvedbo krožnih konceptov, pri čemer je izpostavila krožne pristope. Govorila je o novih trendih in pristopih, ki jih uporablja projekt StudioKroG, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije, »waste design«, industrijska simbioza, minimizacija odpadkov ter spodbujanje motivacije za povečano razumevanje krožnega gospodarstva s praktičnimi prikazi. Da je StudioKrog največja priložnost za izboljšano razumevanje krožnega gospodarstva je podkrepila s prikazom od nabave odvečnih ladijskih kontejnerjev, ki se zaradi globalizacije kopičijo po pristaniščih in skladiščih, do globalnega problema odpadnega tekstila, ki ima tehnološko rešitev tekstilni izolaciji, kakor tudi rabljeno in odvečno stavbno pohištvo in oprema, ki s transformacijo preide v uporabne izdelke. Povedala, da sta obe lokaciji investicije novi demonstracijski centri z »nič novega«, imata zeleno streho, solarne panele, tekstilno izolacijo in predstavljata konkretizacijo krožne rabe virov.

Polona Kukovec Lakota iz  RRC Ormož je povzela ključne ugotovitve ozaveščanja o krožnem gospodarstvu in zmanjševanju ogljičnega odtisa. »Okoljsko obveščanje lahko poveča ozaveščenost ljudi o okoljskih vprašanjih, kar vodi k bolj trajnostnim odločitvam« je poudarila pomen izvajanja ozaveščanja različnih ciljih skupin, kjer je bilo vključenih več kot 800 udeležencev že v prvem letu.

Da projekt StudioKroG ni le teorija, temveč učinkovita praksa, so se udeleženci novinarske konference tudi prepričali, ko so vstopili v embalažo, ki jo kontejnerji opravljajo in si ogledali tri 12 m in enega 6 m  ladijske kontejnerje v vertikalni in horizontalni postavitvi (100 m2). V praksi so se prepričali, da uporaba arhitekture ladijskih zabojnikov omogoča učinkovito izkoriščanje obstoječih virov, spodbuja trajnostno gradnjo ter prispeva k zmanjševanju odpadkov in okoljske obremenitve, kar je ključnega pomena za krožno gospodarstvo.
 

Več informacij:

Projektni konzorcij:

Izjava o omejitvi odgovornosti: »Izjava za javnost je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno projektni konzorcij in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.«