»Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo«
Ogled demo-centra krožnega gospodarstva StudiokroG in razprava je priložnost za razumevanje pomembne vloge družbenih inovacij v globalnem kontekstu na področju krožnega gospodarstva. Naša skupna odgovornost je soustvarjati trajnostno prihodnost, kjer imajo inovativne rešitve ključno vlogo pri obvladovanju okoljskih in družbenih izzivov. Skozi to izkušnjo je mogoče spoznati, kako lahko družbene inovacije preoblikujejo naše odgovore na podnebne spremembe, spodbujajo trajnostno gospodarstvo in povečujejo blaginjo prebivalstva.
V konzorciju projekta Studio krožnega gospodarstva (studioKroG), ki ga financira Norveški finančni mehanizem, smo ponosni, da smo gostili ministrsko ekipo in trajnostno usmerjene arhitekte na srečanju v studioKroG, lokacija Slovenske Konjice. Razpravljali smo o novih izzivih in priložnostih, ki jih ladijski kontejnerji prinašajo v svet arhitekture in načina življenja. Na srečanju, kjer je uvodni pozdrav podal državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Marko Koprivc, so udeleženci odprli razpravo o nizu inovativnih pristopov pri uporabi ladijskih kontejnerjev za povečanje razumevanja krožnega gospodarstva. Dr. Klavdija Rižnar iz ZRS Bistra Ptuj, vodja projekta studioKroG, je predstavila ugotovitve v okviru projekta, kako se odraža napredek v razumevanju krožnega gospodarstva v skupnosti in širše, dr. Marinka Vovk iz Centra ponovne uporabe pa je na konkretnih primerih razložila, kako so potekale vse 4 faze investicije projekta studioKroG po principu krožne rabe odpadkov kot virov.
V razpravi so sodelujoči podali poglede na potenciale lokalne skupnosti na področju zmanjševanja odpadkov in družbenih inovacij. Ta trend ne le odgovarja na nujne potrebe po trajnostni gradnji, ampak tudi spodbuja kreativnost in funkcionalnost v arhitekturi, hkrati pa ponuja stroškovno učinkovite rešitve v času naraščajočih cen gradbenih materialov. »Z velikim navdušenjem opazujemo, kako kreativna zasnova ladijskih kontejnerjev ponuja trajnostne rešitve za sodobne gradbene izzive«, je dejal sekretar Jernej Štromajer. »Ta pristop ne le odraža našo zavezanost inovativnosti in okoljski odgovornosti, ampak tudi izkazuje prilagodljivost in odpornost, ki sta ključni v kontekstu današnjih družbenih in ekonomskih sprememb. Poudarjena je bila potencialna vloga kontejnerskih struktur v boju proti stanovanjski krizi, njihova vsestranskost in hitrost postavitve pa sta izpostavljeni kot ključna dejavnika pri zagotavljanju odzivnosti na hitro spreminjajoče se demografske in okoljske pogoje«. Arhitekt Jože Komerički je osvetlil izzive kot so toplotna učinkovitost, izolacija in gradbena zakonodaja ter ponudil vpogled v prihodnje smeri razvoja te dinamične arhitekturne prakse. Erik Vodenik kot predstavnik mladih arhitektov zasnove Tiny house je prepričljivo razložil pomembno vlogo arhitekture v oblikovanju razvojne in inovativne družbe, kjer mora biti več prostora za kreativnost in finančno neodvisnost pri mladih in varnost pri starejših, ki jo prinaša koncept skupnosti Tiny house. Kakšne so vrednote mladih in pričakovanja v času podnebnih sprememb, pomanjkanja stanovanj, pogleda na odpadke in krožno gospodarstvo, je orisal Marin Zver, predstavnik mladih za trajnostno prihodnost.
Modertorka dr. Vovkova je srečanje zaključila z ugotovitvijo, da projekt studioKroG ni le preobrazba ladijskih kontejnerjev, ki simbolizirajo globalni problem odpadkov in pretirane rabe virov v uporabne prostore, ampak predstavlja revolucijo v načinu razmišljanja o globalni arhitekturi, trajnosti in krožnem gospodarstvu. Ta pristop k oblikovanju prostorov za delo in življenje se ne odziva samo na nujno potrebo po bolj trajnostnih praksah, ampak tudi na širše globalne izzive kot so stanovanjska kriza, podnebne spremembe, omejeni viri in nujnost zmanjšanja odpadkov. V tem kontekstu ladijski kontejnerji presegajo svojo prvotno funkcijo transportnih enot in postanejo simbol regenerativnega dizajna. Njihova transformacija v bivalne in delovne prostore demonstrira, kako lahko učinkovito upravljanje z viri vodi do inovativnih rešitev, ki spoštujejo omejene naravne vire našega planeta. To je še posebej pomembno v času, ko se soočamo z nujnostjo prehoda na krožno gospodarstvo ne le na ravni predpisov. V ospredju je pomembnost medsektorskega sodelovanja in potreba po povečanju ozaveščenosti o podnebnih vprašanjih, kar je mogoče spoznati skozi izkušnjo projekta Studio krožnega gospodarstva.
Fotogalerija
Projektni konzorcij:
Projekt studioKroG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 776.975,00 EUR |