Zagnan projekt »Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo - SocioLab«

Maribor, 06. septembra 2018 - Na današnji tiskovni konferenci projekta SocioLab so deležniki predstavili projekt, ki bo ključno izboljšal stanje na področju podpornega okolja za socialne ekonomije in katerega široko partnerstvo*¹ bo do konca projekta, 31.12.2021 postavilo pomembne razvojne mejnike na področju socialnih ekonomij, predvsem socialnih podjetij in zadrug.

Vodja projekta, direktorica Fundacije Prizma Dušanka Lužar Šajt je izpostavila »da se (je) sektor socialne ekonomije začel intenzivneje razvijati prav v podravski regiji, a da še ni bila dovolj prepoznana kot sektor, ki lahko prispeva k ustvarjanju novih, kakovostnih delovnih mest, tudi z visoko dodano vrednostjo kakor tudi ne kot sektor, ki lahko razvija in udejanja inovativne storitve in produkte, ki razen tega prinašajo v regijo tudi socialno pravičnost in zniževanje revščine«. Nadaljevala je, »da imamo v Podravju sedaj priložnost, da s krepitvijo sektorja socialne ekonomije prispevamo k razvojnem preboju naše regije, ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest, trajnostnemu razvoju ter boljši kakovosti življenja prebivalstva«.

Besedo je nato imel Bojan Golčar, podpredsednik Razvojnega sveta Podravske razvojne regije, ki je poudaril pomembnost projekta, ki je bil potrjen v prvem Dogovoru za razvoj podravske razvojne regije novembra 2017. Povedal je, da projekt omogoča izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in izpostavlja prednosti regije ter odpravlja razvojne ovire.

Dr. Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj je nadaljevala, da si »razvoja podjetij socialne ekonomije (...) ne želijo le EU in njene članice, pač pa postaja pomemben dejavnik razvoja tudi na ravni občin. Številne občine v Sloveniji, pa tudi v Podravju so spodbujanje socialne ekonomije že vključile v svoje strateške razvojne dokumente in vizije. Socialna ekonomija namreč spreminja tradicionalne poslovne modele v smeri bolj trajnostnega poslovanja ter zagotavlja bolj vključujočo družbo. Krepitev povezav med podjetji socialne ekonomije, podpornimi organizacijami ter občinskimi in državnimi institucijami, za kar se zavzemamo v projektu SocioLab, lahko pripomore k ustvarjanju učinkovite in močne regionalne mreže socialne
ekonomije ter privede do pomembnega družbenega učinka. V projektu želimo potencialnim podjetnikom ponuditi znanja in stalno podporo socialnim podjetjem, da bodo lahko čim uspešneje delovala na trgu in ustvarjala nova delovna mesta, kar je v interesu vsake občine.«

Na povedano se je navezala direktorica Razvojne agencije Slovenske Gorice Tanja Vintar, ki je povedala, da si od projekta veliko obetajo, in sicer »v prvi fazi pričakujemo, da se bodo naši kadri temeljito poučili o konceptih, načelih in modelih socialne ekonomije in se usposobili za konkretno delo z zadrugami in socialnimi podjetji. V nadaljevanju pa bomo v Lenartu vzpostavili info točko, kjer bomo skozi vzpostavljen ekosistem socialne ekonomije nudili vso potrebno podporo za obstoj in razvoj tako obstoječih subjektov kot tudi za uresničitev novih idej in pobud. Pričakujemo, da bomo s konkretnim delom na terenu in neposrednim pristopom do zainteresiranih posameznikov in skupnosti spodbudili nove iniciative in razvoj novih inovativnih produktov in storitev.«

Tomaž Repnik iz RIC Slovenska Bistrica je ponovno poudaril, da je projekt SocioLab namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov socialnega podjetništva ter s tem razmaha socialne ekonomije (socialnih podjetij in zadrug) v Podravju. »Temeljni cilj projekta je povezano ustvarjanje in ohranjanje trajnih kvalitetnih delovnih mest v sektorju socialne ekonomije. To bomo dosegli s kombinacijo aktivnosti na področju aktiviranja in motiviranja prebivalstva za generiranje družbeno inovativnih socialnopodjetniških idej in podjemov ter programom podpore ciljnim skupinam pri zagonu in rasti njihovih socialnih podjetij.« Pojasnil je tudi, da bo »v okviru projekta (…) vzpostavljen ekosistem (regijski mrežni laboratorij za razvoj socialne ekonomije), vzpostavljenih bo 5 območnih informacijskih točk za razvoj socialne ekonomije v regiji, pripravljeni bodo razvojni načrti in mentorstvo vsaj 30 socialnim podjetjem ter organizacijam v sektorju socialne ekonomije, v programe usposabljanja bo vključenih vsaj 200 oseb, izvedena bo podpora pri ustvarjenih ali ohranjenih vsaj 40 delovnih mestih in vsaj 30 družbeno inovativnih produktih, pripravljeni pa bodo tudi nagradni tečaji za najbolj družbeno inovativen socialno-ekonomski podjem ter za naj etičnega investitorja.«

Repnik je ob tem še povabil v Slovensko Bistrico, kjer bo 18. 10. 2018 potekal dogodek namenjen promociji in razvoju socialne ekonomije v Podravju. Na dogodku se bodo predstavila in podala svoje izkušnje s področja socialne ekonomije obstoječa socialna podjetja in zadruge, vse skupaj pa bo nadgrajeno še s strokovnim posvetom.

Direktor PRJ HALO Podeželskega razvojnega jedra Haloze Jernej Golc je izpostavil, da »podeželska območja obsegajo okrog 90% ozemlja EU, na katerem živi približno 60% prebivalstva (SURS, 2016). Spremljanje razvoja podeželja je ena od prednostnih problemskih področij EU. Dejstvo je, da se posamezna podeželska območja med sabo močno razlikujejo tako na ravni EU kot na ravni Slovenije. Glavni cilj razvojnih programov je, čim bolj zmanjšati razlike med območji in zagotoviti trajnostni razvoj na družbenem, okoljskem predvsem pa gospodarskem področju.« Nadaljeval pa da »uvajanje pristopov socialnega podjetništva, zadružništva na območju Haloz lahko dajo pozitivne odgovore na nekatere od demografskih, gospodarskih, okoljskih in širših družbenih problemov kot so: staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in delovno aktivnih prebivalcev, ki so bolj izobraženi. Pomanjkanje delovnih mest, pomanjkanje opremljene infrastrukture, obmejnost in obrobnost, manj ugodni naravni pogoji za kmetijstvo so ključni razlogi, da govorimo o strukturnih problemih podeželja na območju Haloz. Z iskanjem inovativnih družbeno odgovornih rešitev, ki temeljijo predvsem na povezovanju in združevanju kadrovskih virov, zainteresiranih deležnikov z razvito podjetniško kulturo je možno s pomočjo pristopov socialnega podjetništva in zadružništva dosegati znižanje stroškov na posamezno enoto produkta in zvišanje cene produktov ali storitev na posamezno enoto.«

¹ Partnerji projekta so: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova, CITILAB, Zavod za razvoj kreativnih tehnologij Maribor, socialno podjetje; PRJ HALO Podeželsko razvojno jedro; Razvojna agencija Slovenske gorice, d.o.o.; Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica; Štajerska gospodarska zbornica; TKALKA, Zadruga za razvoj družbenih in tehnoloških onovacij z.b.o., socialno podjetje; Zavod PIP, Pravni in informacijski center Maribor; Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije, socialno podjetje; Združenje socialna ekonomija Slovenije, socialno podjetje; Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

Operacijo »Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo – SocioLab« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada