Vir: pixabay

Dejavnosti in dela, ki niso delo ali zaposlovanje na črno

Po 7. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) za delo na črno ne štejejo:

– sosedska pomoč,

– sorodstvena pomoč,

– nujno delo,

– humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,

– osebno dopolnilno delo,

– kratkotrajno delo,

– nujno delo,

– humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.

Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

 

Kaj točno pomeni….?

Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila.

Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Za humanitarno in karitativno delo ter delo za invalidske organizacije se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije. Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi.

Za prostovoljsko delo se šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

Za dobrodelno delo se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

 

Kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja kratkotrajno delo?

Za podjetja je posebej zanimiva kategorija “kratkotrajno delo”, ki omogoča pomoč družinskega člana podjetniku. 17. člen ZPZDC-1 določa, da je kratkotrajno delo brezplačno opravljanje dela:

• v mikrodružbi z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi;
• pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi.

Kratkotrajno delo lahko opravljajo:

• zakonec, zunajzakonski partner samozaposlenega ali (so)lastnika ali
• zakonec, zunajzakonski partner ali partner enega od staršev samozaposlenega ali (so)lastnika ali
• oseba, s katero je samozaposleni ali (so)lastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, ali
• starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja samozaposlenega ali (so)lastnika.

Osebe, ki niso v ožjem družinskem sorodstvu podjetnika – sem se štejejo tudi bratje in sestra, ne smejo opravljati kratkotrajnega dela oz. pomoči podjetniku.

Status posameznika za opravljanje kratkotrajnega dela ni pomemben. Zato lahko kratkotrajno delo opravlja družinski član, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju, brezposeln ali upokojen.

Vir: pixabay

Pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela

• Delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
• Delodajalec mora voditi evidenco o pomoči v družinskem podjetju in jo predložiti v podpis osebi, ki to delo opravlja;
• Oseba, ki opravlja kratkotrajno delo je zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

 

Vodenje evidenc o opravljanju kratkotrajnega dela

Po novi zakonodaji, kratkotrajnega dela ni potrebno prijavljati na upravni enoti. Delodajalec mora voditi vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki mora vsebovati naslednje podatke:

• osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo;
• uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, po dnevih (potrdi oseba, ki je opravljala delo);
• skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Za izvajanje nadzora delodajalec evidenco hrani še dve leti po zaključenem opravljanju kratkotrajnega dela.

Obveznosti delodajalca do delavca

• Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (obrazec M12, šifra zavarovalne osnove: 050). Prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša 4,63 evrov in se plačuje mesečno. Poročilo o plačilu se mora poročati na REK obrazcu preko e-davkov.
• Delodajalec lahko osebi, ki opravlja kratkotrajno delo povrne stroške iz dela, to so: prevoza na delo in nazaj, stroške prehrane v času opravljanja dela in stroške opravljenih službenih potovanjih.

 

Viri:

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) Uradni list RS, št. 32/2014 z dne 5. 5. 2014

Nina Sušec, http://www.rs-biro.si/kdo-in-kako-lahko-opravlja-kratkotrajno-delo/