Podjetnik začetnik

hotbutton 5 Olajšajte si začetke na poslovni poti.Na ZRS Bistra Ptuj je spodbujanje podjetništva ena od ključnih dejavnosti. Bodočim podjetnikom pomagamo ustanoviti podjetje ali se registrirati kot samostojni podjetnik / samostojna podjetnica. Nudimo vam svetovanje pri postopkih ob odpiranju podjetja, prijavi v sistem DDV zavezancev, izbiri registriranih dejavnosti, prijavi zaposlenih. V okviru SPOT točke te storitve opravljamo brezplačno, ker jih sofinancirata SPIRIT Slovenija in MGRT.

Z našimi strokovnjaki se lahko pogovorite o vaši poslovni ideji in jo tako preverite. V sodelovanju z Manager klubom Ptuj, gospodarskimi in obrtnimi zbornicami ter zavodi vam nudimo tudi strokovne nasvete, ko naletite na poslovne izzive. Vprašajte eksperta in se izognite najpogostejšim napakam.

Priporočamo vam tudi, da se naročite na naše e-novice, saj se na področju podjetništva zelo veliko dogaja. Naše uporabnike tekoče obveščamo o odprtih razpisih, poslovnih priložnostih, zanimivih dogodkih in še drugih pomembnih poslovnih zadevah. Sledite nam tudi na facebook profilu, kjer vas obveščamo, spodbujamo k razmišljanju in povezovanju ter izmenjavi idej, izkušenj in dobrih praks.

Predlagamo vam tudi, da se z inovativnimi poslovnimi idejami in podjemi vključite v program Start:up Ptuj, kjer se stikajo novi in stari principi, družijo začetniki z izkušenimi podjetniki in kjer se lahko vedno naučite kaj novega.

Imam podjetniško idejo

Vsak posel se začne s podjetniško idejo

Dobra podjetniška ideja je tista, ki zadovoljuje potrebo kupcev, naša rešitev pa je edina ali pa vsaj redka in jo je težko skopirati. Za uspešen posel je poleg same ideje potrebna še ustrezna ekipa, ki je sposobna in voljna idejo uresničiti.

Obstaja množica priporočil, kako do ideje priti, kako se izogniti napakam in podobno. Za vas smo zbrali veliko koristnih nasvetov:

	969 poslovnih idej razvrščenih po dejavnostih, interesih in poklicih (v angleščini)
	Zakaj se ljudje podajo v podjetništvo?
	Je podjetništvo sploh zame? Po brezplačni registraciji si lahko naložite brezplačen priročnik “Poglej, preden skočiš”.
	Top 3 knjige za mlade podjetnike 5 stvari, ki so pomembne za mlade podjetnike
	Brezplačni priročnik za ustvarjanje idej – Idea machine (v angleščini)
	7 napak, ki jih na začetku svoje podjetniške poti ne smete zagrešiti 8 poslov, ki jih lahko začnete jutri
	100 najpogostejših začetnih podjetniških vprašanj
	Elementi perspektivnih podjetij

Priprava poslovnih načrtov

Poslovni načrt je kot kompas na ladji

dekle z redniki Priprava poslovnega načrta ni izgubljen čas za birokratske postopke, ampak predvsem podjetniku pomaga razjasniti, kaj ga čaka.Priprava poslovnega načrta ni izgubljen čas za birokratske postopke, ampak predvsem podjetniku pomaga razjasniti, kaj ga čaka.

Najboljši poslovni načrti vsebujejo veliko ključnih informacij predstavljenih v čim manj stavkih. Pomembno je, da poslovnega načrta ne pišemo v esejski obliki, ampak da predstavimo čim več relevantnih podatkov v tabelah, grafikonih in kratkih odstavkih, ki navajajo dejstva. Poslovni načrt naj ne bi imel več kot 20 strani, lahko pa je predstavljen tudi v formatu prezentacije.

Pri vsaki izvirni podjetniški ideji, ki se nam porodi, še ne pomeni, da gre tudi za zelo dobro poslovno priložnost. Poslovni načrt je dokument, ki predstavlja sistematični razvoj ideje v poslovno priložnost oziroma dokument, ki preveri potencial naše ideje. Poslovni načrt pripravimo tako, da se vživimo v poslovanje svojega podjetja za nadaljnjih tri do pet let.

Poslovni načrt mora vsebovati naslednja poglavja:

Povzetek poslovnega načrta
Predstavitev proizvoda oz. storitve, podjetja in panoge
Raziskavo trga in analizo trga
Ekonomika poslovanja podjetja
Načrt trženja oz. marketinški načrt
Načrti, oblikovanje in razvoj
Proizvodni in izdelavni načrt
Organizacija podjetja in lastništvo
Terminski načrt
Ocena tveganj in problemov
Finančni načrt.

Različne institucije ponujajo že pripravljene predloge poslovnih načrtov. Za vas smo zbrali nekaj spletnih strani, ki nudijo brezplačna orodja za pripravo poslovnih načrtov:

Poslovni angeli Slovenije: Predloga za izdelavo poslovnega načrta
Aleš Vahčič: Priročnik za predmet Osnove podjetništva na Ekonomski fakulteti (pdf)
Ray M. Cassar: Priročnik, priprava poslovnega načrta (pdf)
Orodje za poslovno načrtovanje Tovarne Podjemov (vsebinski in finančni del)
Orodje za izdelavo finančnih projekcij, Ekonomska fakulteta (xls)
Video vsebine o poslovnem načrtovanju
Slovenski podjetniški sklad (www.podjetniskisklad.si)
Ljubljanski univerzitetni inkubator (www.lui.si)
Tovarna podjemov (www.tovarnapodjemov.org)

Pri pripravi poslovnega načrta vam lahko pomagamo tudi na ZRS Bistra Ptuj. Za ponudbo nam pišite na: .

Naj registriram d.o.o. ali s.p.?

Razlike med s.p. in d.o.o.

Ustanovni kapital	Glavna prednost ustanovitve s.p. je ta, da ne potrebujete ustanovnega kapitala. Dovolj je le, da se oglasite na VEM točki, kjer uredite vso dokumentacijo in ustanovite svoj s.p. Tudi d.o.o. lahko enostavno in brezplačno ustanovite na VEM točki, vendar potrebujete ustanovni kapital v višini 7.500 €.
Poslovanje	Glede poslovanja sta s.p. in d.o.o. enakovredna, oba izdajata račune za prihodke in pridobivata račune za odhodke. Samostojni podjetnik lahko razpolaga s svojim prisluženim denarjem povsem prosto, kar pa ne velja za družbenika v gospodarski družbi, saj prisluženi denar ni njegov, temveč je to denar podjetja. V primeru, da si ga družbenik izplača v žep, je ta denar dvakrat obdavčen. Prvič kot dobiček, nato pa še kot dobiček, ki je izplačan lastniku v žep.
Dobiček	Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na odločitev je predvsem višina pričakovanega dobička, saj so stopnje obdavčitve dobička za s.p. in gospodarsko družbo zelo različne. Za velike dobičke je ugodnejša oblika d.o.o., za manjše dobičke pa s.p. Pri d.o.o. je obdavčitev fiksna ne glede na dobiček in v letu 2012 znaša 18 % (davek od dohodkov pravnih oseb), vendar pa je potrebno temu prišteti še 20 % davka na kapitalske dobičke (za 2012) v primeru, da si želimo izplačati dobiček kot družbenik podjetja. Ta davek plačamo ob izplačilu dividend (dobička).Samostojni podjetnik posameznik je obdavčen glede na višino dobička, ki ga ustvari, po dohodninski lestvici. Najnižja davčna stopnja pri s.p. je 16 % in velja do dobička v višini 7.840 €. Za dobiček nad omenjenim zneskom je potrebno plačati 27 % davek, naslednja stopnja pa je 41 % (podatki veljajo za leto 2012). Lestvica je progresivna, kar pomeni, da se s povečevanjem davčne osnove povečuje le obdavčitev zneska, ki preseže določeno stopnjo.
Odgovornost	Pomembno je, koliko odgovornosti je posameznik pripravljen nositi, saj je s.p. absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbenik v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom.
Plača	Naslednja razlika prihaja pri izplačevanju plače – ta pri samostojnem podjetniku ni priznana kot strošek. Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati tudi njegova plača, zato svoje plače ne more uveljavljati kot strošek. V primeru d.o.o. se med stroške vključujejo vsi stroški, tudi plače direktorjev, katerih mesta običajno zasedajo družbeniki podjetja. Samostojni podjetniki so za razliko od direktorjev družb obremenjeni še za socialne prispevke, katerih višina je odvisna od njegovega dobička. Direktorji gospodarskih družb pa plačujejo socialne prispevke na podlagi svoje plače, ki je določena v pogodbi in kot taka ni v odvisnosti od dobička podjetja.
Prispevki	Pri s.p. imamo tri možnosti plačevanja prispevkov. Prva možnost je plačevanje polnega zneska prispevkov za običajni s.p. DURS za vsak mesec objavi višino prispevkov za socialno varnost. Druga možnost je plačevanje nižjih prispevkov, kar velja za tiste, ki so že zaposleni ali imajo status dijaka in študenta (popoldanski s.p.). Ta za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več na teden, znaša okoli 37 evrov. Za tiste, ki so zaposleni za manj časa ter dijake in študente, pa znaša okoli 150 evrov na mesec.Tretja možnost je normirani s.p., kjer se vnaprej plačuje določeno stopnjo davka. Osnova davka se za razliko od običajnega s.p., kjer se ugotavlja na podlagi prihodkov, od katerih odštejemo stroške, ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov.
Pravno formalna oblika	S.p. – samostojni podjetnik – je fizična oseba, ki opravlja dejavnost. D.o.o. (družba z omejeno odgovornostjo) pa je pravna oseba, ki prav tako opravlja neko dejavnost oziroma več dejavnosti.

Razlike med polnim in popoldanskim s.p.

Polni s.p. (iz naslova opravljanja dejavnosti)

Osnova za izračun prispevkov za samostojnega podjetnika za prvo koledarsko leto je v višini minimalne plače. V prihodnjih letih se osnova določi glede na uspešnost poslovanja v preteklem poslovnem letu in sicer katero zavarovalno osnovo uporabite ugotovite tako, da znesku iz zap. 9 davčnega obračuna prištejete obračunane prispevke za socialno varnost (poenostavljeno povedano: doseženemu dobičku iz preteklega leta se prištejejo vsi obračunani prispevki za obvezna socialna zavarovanja) ter dobljeni znesek znižate za 28 % (velja za leto 2015). Zapisano pomeni, da ima vsak posameznik individualno določeno višino prispevkov. Za samostojne podjetnike, ki ugotavljajo dobiček na osnovi normiranih odhodkov, se za določitev razreda za plačevanje prispevkov uporabi enaka metoda.

Najnižja osnova za prispevke za samozaposlene osebe znaša:

v letu 2015: znesek 54 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
v letu 2016: 56 % PP,
v letu 2017: 58 % PP,
v letu 2018: 60 % PP.

To pomeni, da se mesečni prispevki, razen v prvem razredu, kjer se plačujejo od minimalne plače, spreminjajo mesečno in jo mora podjetnik skrbno spremljati. V primeru, da je doseženi dobiček enak nič ali negativen (izguba), pomeni, da je osnova za določitev ustreznega razreda enaka znesku obračunanih prispevkov za socialno varnost. Za mesec januar 2015 je minimalna zavarovalna osnova 831,77 € bruto, kar pomeni, da znašajo minimalni prispevki za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene 326,47 € mesečno.

Najvišja zavarovalna osnova za zavarovance je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS preračunane na mesec, kar znaša 5.390,87 € za leto 2015 oz. prispevki v znesku 2.059,31€.

Samostojni podjetnik, ki ima registriran polni s.p. lahko tudi že prvo leto plačuje višje prispevke, v kolikor to želi.

Če je podjetnik posloval le nekaj mesecev določenega leta, je potrebno prispevke preračunati na število mesecev poslovanja kot kaže spodnji primer. Upoštevamo samo mesese in za polni mesec se upošteva najmanj 15 dni poslovanja.

Primer:
Zasebnik je v letu 2014 posloval le tri mesece, imel 3.000 € dobička (znesek vpisan v zap. 9. davčnega obračuna), ter imel v letu 2014 obračunanih 950,58 €.

3.000 € + 950,58 = 3.950,58 3.950,58*0,72/3= 948,14€ ,

Kar pomeni, da je njegovo osnova za leto 2015 948,14 €, višina mesečnih prispevkov za socialno varnost pa 38,2% tega zneska oz. 362,19 €.

Za samostojne podjetnike, ki ugotavljajo dobiček na osnovi normiranih odhodkov, se za določitev razreda za plačevanje prispevkov upošteva zadnja odločba o odmeri dohodnine.

POMEMBNO !

Nova razvrstitev v zavarovalno osnovo se določi za mesec po mesecu, ko je bil na FURS oddan davčni obračun.

Vir: data.si

Popoldanski s.p.

Popoldanski s.p. ni pravni oziroma zakonski termin, zato ga ne najdete v zakonih ali pravnih aktih. Gre za pogovorni izraz, ki označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost in ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje sam, ampak je zavarovan z drugega naslova.

Tovrstna oblika dejavnosti je primerna za posameznika, ki ima plačilo prispevkov za socialno varnost urejeno prek zaposlitve v drugem podjetju. Popoldanski s.p. (dopolnilna dejavnost oziroma postranski poklic) ima lahko le oseba, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas (40 ur na teden).

Popoldanski s.p. ponavadi odprejo tisti, ki jim delo v redni službi ne zadostuje, ali zaradi premalo zaslužka ali pa imajo željo po ustvarjanju na svojem. Zaradi relativno nizkih stroškov prispevkov (nekaj cca. 65 evrov na mesec) je ta oblika podjetja neke vrste poligon za podjetniško udejstvovanje. V primeru, da posel uspe, se lahko hitro razširi dejavnost na poln delovni čas ali pa odpre kakšno drugo obliko podjetja.

Pavšalni prispevek za ZPIZ od 2015 znašajo 32,20 €. Pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen od 2015 znašajo 32,67 €, skupaj 64,87 €.

DOHODNINA

Ne glede na obliko s.p.-ja, je podjetnik obdavčen po dohodninski lestvici, kjer se dobiček sešteva z rednimi prihodki in se šteje v dohodninsko osnovo.

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob prvem vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Namen delne oprostitve je zmanjšati obremenitev samozaposlenih oseb ob začetku opravljanja dejavnosti ter spodbujanje podjetništva.

Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane kot samozaposlenci, so:

v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca za ZPIZ in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka
v naslednjih 12 mesecih oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 odstotkov zneska prispevka

Razlike med navadnim in normiranim s.p.

(avtor: Maja Boršnik, Mladi podjetnik)

Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, pri normirancih pa to ni mogoče.

Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov.

Nadaljnja razlika je v samo obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.

*novoodprta podjetja (imajo v prvem letu poslovanja 50 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa 30 % ; **oproščeni prispevki PIZ predstavljajo prihodke, zato bi morala biti realna višina letnih prihodkov nekoliko manjša

Povzeto po: data.si in mladipodjetnik.si

ZRS Bistra, Ptuj

Podjetnik začetnik