Podjetniški nasveti in informacije

Pri s.p.-ju ločimo dva têrmina, in sicer redni s.p. in popoldanski s.p. Pravni status rednega s.p. in popoldanskega s.p. je popolnoma enak. Prav tako so enake dolžnosti in pravice med rednim s.p. in popoldanskim s.p. Razlika je le v plačilu prispevkov za socialno varnost. Pri rednem s.p. to pomeni, da si ta oseba prispevke za socialna zavarovanja plačuje sama. Pri popoldanskem s.p. pa, da je ta oseba redno zaposlena in ji delodajalec plačuje osnovne prispevke.

Postopek ustanovitve s.p. lahko bodoči podjetnik uredi na SPOT točkah, preko spletnega portala SPOT z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali pa na izpostavah AJPES. Postopek je v celoti brezplačen.

Samostojni podjetnik lahko registrira več dejavnosti, število dejavnosti ni omejeno. Za določene dejavnosti so lahko določeni pogoji, ki jih mora samostojni podjetnik izpolnjevati (obrtno dovoljenje, licence, vpisi v določene registre ...). Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe. Prav tako lahko podjetnik tudi kasneje, po ustanovitvi, po potrebi dodaja dejavnosti. Tudi ta storitev ja na SPOT točkah brezplačna.

Popoldanski s.p. lahko odpre oseba, ki je redno zaposlena za polni delovni čas (40 ur/teden) in si želi registrirati podjetje zato, da lahko še dodatno, popoldan, opravlja neko dejavnost in za to legalno izstavlja račune, tj. za dejavnost, ki jo opravlja v okviru popoldanskega s.p.

S.p. lahko ustanovijo le poslovno sposobne osebe. Podjetja ne more ustanoviti oseba, ki:

je bila v zadnjih 12 mesecih objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov;
ima delež, višji od 25%, v gospodarski družbi, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov za zadnjih 12 mesecev;
je bila udeležena z več kot 50% neposrednim deležem v kapitalu d.o.o., ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;
je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi določenih kaznivih dejanj, ki so navedene v 1. točki prvega odstavka 10. člena ZGD-1;
ji je bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata RS za delo ali FURS dvakrat izrečena globa v zvezi s prekrškom za delo in zaposlovanjem na črno.

Popoldanskega s.p. ne morejo odpreti študenti in upokojenci in tudi ne osebe, ki so zaposlene za krajši delovni čas.

Študent lahko odpre redni s.p., kar pa vpliva na njegove ugodnosti iz statusa študenta. Če redni študent odpre s.p. tako izgubi pravice:

do bivanja v študentskem domu;
do subvencionirane prehrane;
do državne štipendije;
do statusa vzdrževanega družinskega člana ....

Lahko pa odpre redni s.p. izredni študent in si sam plačuje polne prispevke.

Za upokojence pa obstajajo načini, na podlagi katerih lahko imajo le-ti s.p. in ob tem prejemajo delno pokojnino:

upokojenec s.p. lahko dela polovični delovni čas (najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko) in hkrati prejema delno pokojnino;
reaktivacija omogoča že upokojenim osebam ponovni vstop v obvezno zavarovanje (odprtje s.p.), ob hkratnem uživanju sorazmerne pokojnine;
če ima oseba redni s.p. in izpolnjuje pogoje za pridobitev pokojnine, lahko vloži zahtevo po izplačilu 40% pokojnine, do katere bi bila upravičena na dan njene uveljavitve. Ta se ji lahko izplačuje 3 leta, kasneje pa se ji izplačuje 20% starostne pokojnine.

Osebe, ki so zaposlene za krajši delovni čas od polnega (40 ur tedensko), pa se lahko za preostanek manjkajoče tedenske delovne obveznosti samozaposlijo in na podlagi samozaposlitve plačujejo prispevke do polne delovne obveznosti (sorazmerni del prispevkov).

Razlika med popoldanskim in rednim s.p. je torej v plačilu socialnih prispevkov. Pri popoldanskem s.p. se plačujejo samo pavšalni prispevki, ki trenutno znašajo 77,29 EUR. Popoldanski s.p. pa mora biti tudi obvezno zavarovan za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

Za osebno dopolnilno delo (ODD) pa se šteje predvsem občasna pomoč in občasno delo, izdelovanje domačih izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev in zelišč. Osebno dopolnilno delo je oblika opravljanja dela preko vrednotnice, opravlja jo lahko kdorkoli, ne glede na trenutni status. To pomeni, da jo lahko opravljajo tudi študentje, dijaki, brezposelni in tudi upokojenci. Priglasitev ODD pa se ne more urediti na SPOT točkah, ampak se ureja na upravnih enotah oz. preko spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.

Oseba, ki opravlja ODD, mora pred začetkom opravljanja dela pridobiti vrednotnico. Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo in s katero se za izvajalca plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pod osebno dopolnilno delo spadata 2 skupini dejavnosti:

skupina – v to skupino uvrščamo tista dela, ki jih fizična oseba opravlja za drugo fizično osebo (ne sme pa to biti pravna oseba, kot je na primer s.p., d.o.o., zavod, društvo ali podobno):

občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
občasna pomoč pri kmetijskih delih;
občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
občasno prevajanje ali lektoriranje;
občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
občasna pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov na domu lastnika živali.

skupina – v to skupino pa spadajo izdelki, ki jih oseba izdeluje sama:

izdelovanje in prodaja izdelkov domače ali umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, popravilo in prodaja le-teh;
nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Pri 1. skupini dejavnosti kupi vrednotnico naročnik, pri 2. skupini dejavnosti pa izvajalec dela sam. Vrednotnica velja za koledarski mesec in stane 10,81 EUR. S plačilom vrednotnice naročnik in izvajalec poskrbita za zakonito naročilo in izvedbo dela. Izvajalec ima s tem tudi večjo socialno varnost.

Vir: https://www.informiran.si

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

ZRS Bistra Ptuj

zrs bistra logotip

SPOT LOGO

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

PONOVNI VSTOP V ZAVAROVANJE UPOKOJENCA (REAKTIVACIJA)

V ponovno zavarovanje za polni delovni čas lahko vstopite in pridobite pravico do izplačila 40% pokojnine, če ste uživalec starostne pokojnine po splošnih predpisih in v RS znova začnete delati oz. opravljati dejavnost kot:

delavec na podlagi delovnega razmerja,
samozaposlena oseba,
družbenik gospodarske družbe, ustanovitelj zavoda ali zadruge, če ste v družbi hkrati tudi poslovodna oseba,
kmet – če vaši skupni dohodki na kmetiji presegajo dohodkovni cenzus in še niste dopolnili 63 let.

S tem pridobite lastnost zavarovanca, pokojnina, ki vam je bila priznana s pravnomočno odločbo, pa se vam preneha izplačevati z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca (z dnem ponovnega vstopa na trg dela).

Pravice do 40 % starostne pokojnine ne more uveljaviti uživalec predčasne pokojnine.

Pravice do 40 % pokojnine ne more uveljaviti uživalec pokojnine, ki je bil upokojen po posebnih predpisih. Takšne pravice ne more uveljaviti uživalec pokojnine, ki je bil upokojen po posebnih predpisih, na primer po Zakonu o policiji oz. po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Le v primeru, da bo tak zavarovanec tekom ponovnega zavarovanja izpolnil pogoje po splošnih predpisih, to je po ZPIZ-2, lahko od takrat dalje zahteva izplačilo 40 % pokojnine po splošnih predpisih. Po prenehanju ponovnega zavarovanja je upravičen do izplačila usklajene pokojnine po posebnem predpisu ali do odmere pokojnine po ZPIZ-2.

Del pokojnine v višini 40 % že uveljavljene starostne pokojnine se vam izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom in se vam izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, vendar največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

V kolikor boste po preteku treh let še vedno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se vam bo po tem obdobju izplačevalo 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine.

40 % starostne pokojnine se ne izplačuje, če ne delate zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni. V tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati 40 % starostne pokojnine.

Zavod po uradni dolžnosti začne znova izplačevati 40 % starostne pokojnine z dnem, ko začnete znova opravljati delo po končani začasni zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila daljša od 30. delovnih dni.

Ponovna prijava v zavarovanje je možna najmanj za dve uri dnevno ali deset ur tedensko za delavce v delovnem razmerju oziroma najmanj za četrtino polnega zavarovalnega časa za preostale tri kategorije zavarovancev (samozaposleni, družbeniki, kmetje). Zavarovanje je dovoljeno za največ sedem ur dnevno ali 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine v odstotnem deležu, ki je odvisen od vašega delovnega oziroma zavarovalnega časa, in sicer vam pripada naslednji sorazmerni del pokojnine:

75 odstotkov, če delate dve uri dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 10 do 14 ur tedensko,
62,5 odstotka, če delate tri ure dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 15 do 19 ur tedensko,
50 odstotkov, če delate štiri ure dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko,
37,5 odstotka, če delate pet ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko,
25 odstotkov, če delate šest ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko,
12,5 odstotka, če delate sedem ur dnevno ali vaš delovni oziroma zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko.

Če se obvezno vključite v obvezno zavarovanje za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine (gre za t.i. višji sorazmerni del starostne pokojnine).

Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, vendar največ tri leta in znaša:

20 odstotkov, kadar delate štiri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko;
25 odstotkov, kadar delate pet ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko;
30 odstotkov, kadar delate šest ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko;
35 odstotkov, kadar delate sedem ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko.

Po preteku treh let se sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine zmanjša za polovico in znaša:

10 odstotkov, kadar delate štiri ure dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko;
12,5 odstotka, kadar delate pet ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 25 do 29 ur tedensko;
15 odstotkov, kadar delate šest ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 30 do 34 ur tedensko;
17,5 odstotka, kadar delate sedem ur dnevno ali vaš zavarovalni čas znaša od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se ne izplačuje, če ne delate zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni. V tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine.

Zavod po uradni dolžnosti začne znova izplačevati sorazmerni del zneska dela pokojnine z dnem, ko začnete znova opravljati delo po končani začasni zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila daljša od 30. delovnih dni.

Vir: SPIZ

https://www.zpiz.si/cms/content2019/ponovni-vstop-v-zavarovanje-za-polni-delovni#Ali%20obstaja%20kak%C5%A1na%20omejitev%20pri%20izpla%C4%8Devanju%2040%20%%20starostne%20pokojnine?

https://www.zpiz.si/cms/content2019/ponovni-vstop-v-zavarovanje-za-polni-delovni#Ali%20obstaja%20kak%C5%A1na%20omejitev%20pri%20izpla%C4%8Devanju%2040%20%%20starostne%20pokojnine?

Povzetek pripravila:

Jadranka Krajnc, SPOT svetovalec

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

Bistra Logo

SPOT LOGO

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.

Dobiček pri družbi z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je najpogostejša in najbolj priljubljena oblika gospodarske družbe v Sloveniji. Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo predstavljajo osnovni vloži družbenikov, na podlagi katerih ti pridobijo z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu svoj poslovni delež, izražen v odstotkih. Družbo lahko ustanovi ena oz. več domačih ali tujih pravnih in fizičnih oseb.

Dobiček je po vsebini povečanje premoženja, in družbeniki imajo pravico, da si dobiček tudi izplačajo. Dobiček pa vedno ne predstavlja realnega stanja, lahko je namreč vezan v (slabih) zalogah, (slabih) terjatvah ali pa v denarju. Dobiček je povečanje premoženja in povečuje kapital podjetja. V računovodski stroki poznamo dva ključna računovodska izkaza, in sicer bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Bilanca stanja prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev točno na določen dan. Običajno jo sestavljamo na 31. 12., torej zadnji dan v letu.

Izkaz poslovnega izida pa je obdobni izkaz in prikazuje nabrane prihodke in odhodke v obdobju, za katerega ga pripravljamo. Običajno je to od 1. 1. do 31. 12., iz njega pa lahko preberemo, ali je podjetje poslovalo z dobičkom ali z izgubo.

Čisti dobiček pripišemo kapitalu, s čimer se ta poveča. Kapital je lastnik vložil v podjetje z namenom povečanja premoženja, zato dobiček pripada lastnikom. Kapital pa je obveznost do lastnika.

Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri delitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe (npr. zaposleni delavci, druge družbe), na osnovi ustrezne pravne podlage (različne podjetniške pogodbe, klavzule v sami družbeni pogodbi in drugo).

Pravno podlago za ugotavljanje in razporejanje dobička predstavlja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da:

imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa);
imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen, če družbena pogodba ne določa drugače;
se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.

Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tovrstno ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah mogoče urediti tudi drugače z družbeno pogodbo. Tako se lahko vnaprej določi druge namene, za katere je mogoče porabiti bilančni dobiček d.o.o.(v nasprotju z d.d., pri kateri ZGD-1 natančno določa vrstni red). Družbeniki se lahko tudi odločijo, da dobička ne bodo delili, lahko se tudi odločijo, da ga porabijo n.pr. za pokrivanje izgub iz preteklih let.

Dobiček se tako razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne podatke o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjeni razdelitvi ter morebitno določilo, da se bilančni dobiček v določeni višini ne bo delil.

Najpogosteje je dobiček vezan v terjatvah, zalogah ali denarju.

Terjatev nastane, kadar lahko upnik dolžnika terja za določen znesek denarja ali določeno drugo stvar. Ko podjetje opravi svoje delo, bodisi izvrši storitev ali izdela in proda proizvod, za to izstavi račun. Vsak račun ima rok plačila. Dokler ni poravnan, zahtevek smatramo kot terjatev. V praksi poljudno uporabljamo izraz dobre oziroma slabe terjatve. Kot dobre razumemo tiste, za katere ocenjujemo, da jih bo podjetje dobilo poplačano. Med slabe terjatve pa štejemo tiste, ki z veliko verjetnostjo ne bodo poravnane, na primer, ker je dolžnikovo podjetje v prisilni poravnavi ali stečaju.

Med zaloge se razvrščajo zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje in storitev, pridelkov. Med zaloge spada tudi zaloga, namenjena prodaji, ki zajema dokončane proizvode in trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do kupca, dokler jih ta ne prevzame, trgovsko blago pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih kupec še ni prevzel.

Če pa je dobiček vezan v denarju, to pomeni, da so terjatve poplačane in zaloge prodane.

Če ima podjetje terjatve, ki ne bodo poplačane, ali ima zaloge, ki ne bodo prodane, in še niso izkazani prihodki, ki so v zvezi s tem nastali, ima lahko previsoko izkazan dobiček. Previsoko ali prenizko izkazan dobiček je tako ena izmed najpogostejših prevar.

Dobiček pri družbi z omejeno odgovornostjo je obdavčen po stopnji 19%.

Izplačilo dobička lastnikom pa je obdavčeno po končni davčni stopnji 27,5%. Preprosta formula za izračun dobička je: PRIHODKI – ODHODKI = DOBIČEK. Torej razliki pravimo letni DOBIČEK, od katerega plačamo 19% davka.

V želji po dolgoročnem uspehu podjetja in rasti, je smotrno ta dobiček obdržati v podjetju in ga vložiti v razvoj. V kolikor pa lastniki tega vseeno ne želijo, si lahko dobiček izplačajo na svoje osebne transkacijske račune, za kar morajo ponovno plačati davek in sicer 27,5% (če to storijo takoj in ne v kasnejših letih).

Izplačilo denarja je možno tudi v obliki plače, ki pa je obdavčena po dohodninski lestvici.

Vir: https://www.minimax.si

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

ZRS Bistra Ptuj

zrs bistra logotip

SPOTESSRRS

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Žensko podjetništvo

Žensko podjetništvo se širi po vsem svetu. Njegov pomen raste tako v razvijajoči se kot v razvitih ekonomijah. Ženske iz različnih družbeno-kulturnih okolij in z različnimi znanji kažejo vse več zanimanja zanj. S svojim delovanjem pa čedalje bolj prispevajo k razvoju lokalnega okolja, odpiranju priložnosti in ustvarjanju novih delovnih mest. Vplivajo tudi na način poslovanja, oblikujejo in postavljajo nova pravila delovnega in poslovnega okolja, finančnih ustanov in kulture.

Prispevek ženskega podjetništva gospodarstvu in zaposlitvi se je zelo povečal. Podjetnice in njihova podjetja so hitro rastoči segment v poslovnem svetu. Podjetnice so oblikovale raznolikost novih podvigov in prispevkov k razvoju vrst storitev in produktov. Kljub temu ne gre spregledati dejstva, da je kljub naraščajočemu trendu vključevanja žensk v podjetništvo, delež podjetnic v Evropi še vedno nižji od deleža podjetnikov, čeprav ženske zajemajo višji delež v populaciji. Kreativni in podjetniški potencial žensk je vir za gospodarsko rast ter nova delovna mesta in bi zato moralo biti spodbujeno. Raziskave so pokazale, da so ženske pri ustanavljanju in vodenju podjetja soočajo s številnimi težavami. Večina teh je sicer skupna obema spoloma, vendar se v mnogo primerih kaže, da so bolj značilne za ženske podjetnice. To so faktorji kot slabo poslovno okolje, izbira tipa poslovanja, informacijske luknje, spolna diskriminacija in stereotipi, slaba in nefleksibilna ponudba olajšav in varstva otrok, težave pri usklajevanju odgovornosti med podjetjem in družino ter razlike v pristopu k podjetništvu med ženskami in moškimi. Raziskave so tudi pokazale, da ženske po navadi ustanavljajo majhna in relativno bolj zanesljiva podjetja.

Vključevanje žensk v podjetništvo v zadnjih letih narašča tudi v Sloveniji. Po raziskavi GEM pa smo po deležu vključenih žensk v podjetništvo v Sloveniji še vedno na dnu lestvice.

V okviru projekta SPOT smo v letošnjem letu organizirali usposabljanje ABC podjetništva, ki je bilo namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom in podjetnicam.

V letu 2020 je potekalo usposabljanje ABC podjetništva, v petih regijah RS in sicer v SPOT Gorenjska, Goriška, Savinjska, Osrednjeslovenska in Podravje. Vse podjetnice začetnice, ki so uspešno opravile usposabljanje, so imele možnost, da so se prijavile na Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model podjetnic začetnic, ki ga je razpisala SPIRIT Slovenija, javna agencija. Podjetnice so tako imele možnost prejeti finančna sredstva v višini 3.000,00 EUR.

Namen usposabljanja je bil opolnomočiti podjetnice začetnice s strokovnimi vsebinami na začetku njihove poslovne poti in jim tako omogočiti priložnost za razvoj podjetniških kompetenc.

Program usposabljanja ABC podjetništva, ki ga financirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, javna agencija in Evropski sklad za regionalni razvoj, je potekal v petih modulih:

modul: Začetek podjetniške poti
modul: Preverjanje poslovne ideje
modul: Osnove trženja
modul: Digitalizacija poslovanja
modul: Pravno formalni vidiki delovanja podjetja

Vsak modul je obsegal 10 šolskih ur in je zajemal tako predavanja kot tudi samostojno delo.

Čeprav je bilo prvotno načrtovano usposabljanje v klasični obliki, pa smo bili zaradi pandemije coronavirusa COVID 19 prisiljeni usposabljanja prenesti na splet. Tako smo module v celoti izvedli preko spletnih webinarjev.

Tudi v letu 2021 bo SPIRIT Slovenija, javna agencija objavila Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2021.

Za podjetnice začetnice se smatrajo podjetnice, ki so svoje podjetje ustanovile v letu 2020 ali v začetku leta 2021. Usposabljanje ABC podjetništva se bod predvidoma začelo v začetku meseca marca 2021. Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani SPIRIT Slovenija, javna agencija. Finančne spodbude bodo dodeljene podjetnicam začetnicam na podlagi predstavitve in izbora najboljših poslovnih modelov. Podjetnica začetnica mora pred prijavo na Natečaj uspešno zaključiti program usposabljanja ABC podjetništva, ki ga organizirajo SPOT točke.

Vir:

https://cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/zenske-v-startupih-zagonskih-podjetjih-podjetnice-investicije.html

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

ZRS Bistra Ptuj

zrs bistra logotip

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

spot

Oddaja davčnih podatkov za samostojnega podjetnika

Ob ustanovitvi podjetja mora podjetnik sprejeti še eno pomembno odločitev in sicer, kako bo ugotavljal davčno osnovo oziroma na kak način bo vodil poslovne knjige. To odločitev mora sprejeti že ob registraciji podjetja ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev, za katero obliko ugotavljanja davčne osnove se bo podjetnik odločil, je zelo pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od odhodka iz dejavnosti se lahko ugotavlja na dva načina:

z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (tako imenovani normiranec).

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov je primerno za podjetnike, ki opravljajo proizvodno dejavnost, trgovinsko, gostinsko, dejavnost, avtoprevozništvo in podobno. Ta oblika je primerna za podjetnike, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske stroške in olajšave za investicije. Takšen način je primeren predvsem za tiste podjetnike, katerih dejanski stroški so visoki in presegajo 80% prihodkov. Podjetnik tako lahko izbere enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Enostavni sistem knjigovodstva lahko izberejo tisti, ki so v zadnjem poslovnem letu ustrezali dvema izmed naslednjih meril:

povprečno število delavcev ne presega tri;
letni prihodki so nižji od 50.000,00 EUR;
povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000,00 EUR

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodijo poslovne knjige tudi začetniki, če v prvem poslovnem letu povprečno ne zaposlujejo več kot tri delavce. Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva so:

knjiga prihodkov in odhodkov;
evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev;
knjiga ostalih terjatev in obveznosti;
register opredmetenih osnovnih sredstev.

Tisti s.p, ki pa ne izpolnjuje meril za enostavno knjigovodstvo ali pa pač ne izbere enostavnega knjigovodstva, pa vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva pa so:

temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga);
pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa je primerno za podjetnike, ki opravljajo razne storitvene dejavnosti, računovodske, svetovalne, druge intelektualne storitve, pri katerih ne nastajajo posebno veliki stroški pri nabavi materiala, blaga in osnovnih sredstev. Če podjetnik priglasitve »normiranosti« ne opravi v osmih dneh, se mora davčna osnova (vsaj do konca prvega koledarskega leta) ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni potrebno voditi knjigovodstva, temveč le poenostavljene evidence. Podjetniku tako ni treba beležiti vseh poslovnih dogodkov, do katerih pride. Dolžan je spremljati le prihodke in posledično shranjevati račune, ki jih je izstavil svojim strankam. Voditi mora še evidenco osnovnih sredstev in pa morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem posluje. Posledično mu ob koncu leta ni treba oddati obsežnega letnega poročila, kot morajo to storiti samostojni podjetniki, katerih odhodki se vodijo po dejanskem nastanku, oddati mora le davčne evidence, to pa za normirani s.p. pomeni bistveno manj dela.

Omenjeni način je primeren zlasti za tiste podjetnike, ki imajo dejansko nizke stroške in ti stroški ne dosežejo 80% prihodkov, vendar ne več kot 40.000,00 EUR (če imajo popoldanski s.p. in nimajo zaposlenih delavcev) ali 80.000,00 EUR (če so samozaposleni ali imajo drugega zaposlenega več kot 5 mesecev).

Podjetnik lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, kadar njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih računovodenja, v preteklem davčnem letu (t.j. koledarskem letu) ne presegajo 50.000,00 EUR (če imajo popoldanski s.p. in nimajo zaposlenih delavcev). Omejitev znaša 100.000,00 EUR, če je podjetnik oz. pri njem zaposlena oseba zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj 5 mesecev.

O registraciji podjetja, pri prvi priglasitvi normiranih odhodkov se te omejitve ne upoštevajo, razen v zakonsko predpisanih izjemah. Podjetnik je lahko normiranec, dokler povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti, v dveh zaporednih predhodnih letih ne presega 150.000,00 EUR.

Pri normiranem s.p. se davčna osnova ugotavlja na način, da se od vseh davčno prizanih prihodkov odšteje 80% normiranih odhodkov, od 20% prihodkov se plača 20% davka.

Za navadni s.p. pa je značilno, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri slednjem je davčno osnovo možno zniževati, in sicer z uveljavljanjem olajšav. Normirani s.p. pa ni upravičen do uveljavljanja olajšav.

Navadni s.p. je obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec je obdavčen s končnim ceduralnim davkom, ki je 20% (dohodki obdavčeni na ta način, se ne vključujejo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, gre za enkratno in dokončno obdavčitev, brez upoštevanja olajšav).

Na podlagi predvidene davčne osnove ob registraciji podjetja se podjetniku izračuna predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem letu plačuje:

mesečno (če znesek predhodne akontacije presega 400,00 EUR) ali
trimesečno (če znesek predhodne akontacije ne presega 400,00 EUR).

Obroki akontacije morajo biti plačani do 10. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje.

Vir:https://www.findinfo.si/download/razno/Davki_za_zacetnike_-_fizicne_osebe_ki_opravljajo_dejavnost.pdf

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

SPOTESSRRS

Pomembno pri ustanavljanju podjetja: Izjava lastnika objekta!

spot

zrs bistra logotip

Pomembno pri ustanavljanju podjetja: Izjava lastnika objekta!

Zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah so vpeljale pomembno novost, ki se tiče tistih, ki ustanavljajo podjetje: za registracijo podjetja na naslovu prostora, ki ni v lasti potencialnega podjetnika, je potrebno izrecno soglasje lastnika. Poslovni naslov je naslov, kjer bo podjetnik pretežno opravljal svojo dejavnost, kjer deluje poslovodstvo podjetja, na tem naslovu podjetnik ali podjetje sprejema uradne poštne pošiljke.

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o sodnem registru mora ustanovitelj podjetja (v kolikor subjekt vpisa ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi) ) ob registraciji podjetja predložiti tudi overjeno Izjavo lastnika objekta. S to izjavo lastnik objekta subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Predložena izjava mora biti overjena na UE ali pri notarju. Podpis lastnika se lahko overi tudi na SPOT točki (v tem primeru ni potrebno k notarju ali na UE, storitev pa je brezplačna).

Ob registraciji podjetja se tako srečujemo z različnimi situacijami:

V kolikor je več solastnikov objekta: Izjavo lastnika objekta lahko overi samo en solastnik, ki je lastnik vsaj 25% deleža stanovanja ali objekta.
Naslov podjetja bo v stanovanju, ki je last Stanovanjskega sklada. Je potrebno tudi v tem primeru pripraviti overjeno Izjavo lastnika objekta? Izjave ni potrebno overiti, če podjetnik dobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve.
Sem etažni lastnik stanovanja v bloku, ali potrebujem soglasje ostalih lastnikov? Etažni lastnik lahko opravlja dovoljeno dejavnost v delu stanovanja, v katerem sicer živi, če gre za mirno dejavnost, ki ne moti ostalih stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov.
Podjetje je lastnik objekta, kjer želim imeti poslovni naslov. Kako je z Izjavo lastnika objekta v tem primeru? V primeru, da je lastnik objekta podjetje, mora tako izjavo podpisati zakoniti zastopnik tega podjetja.
Če pisarno oddaja podjetje, ki ni lastnik poslovnega prostora, podpis tega podjetja ne zadostuje. Izjavo mora overiti sam lastnik prostorov.
Bodoči podjetnik, ki bi želel naslov podjetja prijaviti na naslovu najemniškega stanovanja, mora na postopek registracije podjetja prinesti overjeno izjavo lastnika stanovanja in ne najemno pogodbo. Če je teh lastnikov več, je potrebno dobiti dovoljenje s strani vseh lastnikov stanovanja.

key 2114455 1280

Izjavo lastnika objekta potrebujemo:

ob registraciji s.p. (na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZGD-1);
ob registraciji d.o.o. (po četrtem odstavku 4. člena ZSReg);
ko želimo poslovni naslov spremeniti (s.p. ali d.o.o.);
ko odpiramo novo PE (s.p.).

Predložimo lahko samo Izjavo lastnika objekta, ki ni starejša od 30 dni!

KAJ JE VIRTUALNA PISARNA?

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujejo lastne pisarne ali ne morejo pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna lahko vrtoglave stroške poslovnih prostorov zniža na minimum. Pri tem lahko podjetje koristi veliko funkcionalnosti fizičnih poslovnih prostorov: imelo bo ustrezen poslovni naslov in sedež podjetja, prejemalo bo uradno pošto, lahko bo celo organiziralo sestanke na tem naslovu.

Ali je naslov vašega podjetja v manjšem kraju, vi pa želite, da stranke dobijo vtis, da poslujete v mestu?
Ali iščete lokacijo z možnostjo občasnega najema delovnega mesta in sejne sobe?
Ali živite v bloku ali večstanovanjski hiši in ne morete ali ne želite pridobiti soglasja sosedov?
Ali ste programer oziroma delo opravljate od doma, vendar ne bi radi imeli naslova podjetja doma?
Ali opravljate dejavnost, za katero potrebujete prostor z uporabnim dovoljenjem?
Ali iščete sejno sobo za občasne sestanke?

Prava odločitev za vas je VIRTUALNA pisarna!

Vir:

https://data.si/blog/izjava-lastnika-objekta;

https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/za-registracijo-podjetja-je-potrebno-soglasje-lastnika-objekta;

https://mladipodjetnik.si/mp-storitve/virtualna-pisarna.

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Obvladovanje stresa v času koronavirusa

V času pandemije koronavirusa so mediji polni negativnih, pesimističnih informacij. Takšno medijsko vzdušje povzroča pri številnih ljudeh strah, tesnobo in stres.

Strah je sicer življenjsko pomemben varovalni občutek. Na občutek strahu vplivajo tako zunanji kot tudi notranji dejavniki. Ker smo socialna bitja, strah pri nas vzbudi tudi socialni prenos. Ko se prestrašijo drugi, se prestrašimo tudi mi. Situacija, kakršni smo priča v zadnjih mesecih, je marsikoga privedla do dolgotrajnega intenzivnega strahu, le-ta pa kmalu preneha biti funkcionalen in varovalen. V takšni situaciji je zelo pomembno, da se znamo izolirati od zunanjega strahu in na tak način ustavimo njegovo širjenje. Posvetimo se raje stvarem, ki nas navdušujejo, radostijo in nam dajo notranji mir.

Prav tako kot strah je tudi tesnoba čustvo, ki se ga lahko izjemno hitro nalezemo. Zato ljudje, ki so tesnobni, prestrašeni in v stresu, iščejo bližino drugih ljudi. V primeru, da so ti drugi ljudje bolj umirjeni, se bodo z druženjem z njimi pomirili. Ko pa že tako prestrašeni ljudje pridejo v stik z ljudmi, ki so še bolj prestrašeni od njih, bodo tudi ti postali le še bolj prestrašeni.

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali nas iztirjajo. Ko zaznamo nevarnost, realno ali namišljeno, se naše telo avtomatsko odzove in nas želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo. Do neke mere naše telo stres potrebuje, saj aktivira adrenalin. Stres nam lahko pomaga, da smo motivirani, učinkoviti, pomaga nam lahko tudi pri osebni rasti. Zelo pomembno je, da stresa ne dojamemo zgolj kot nekaj slabega in tako ne odreagiramo pesimistično. Zavedati se moramo, da bomo prej kot slej vzpostavili nadzor nad okoliščinami in takrat se bomo tudi počutili boljše. Osredotočimo se na stvari, ki jih lahko nadzorujemo, kot so naše misli, vedenje, bodimo osredotočeni na svoje močne plati. Ljudem okoli sebe bodimo vzgled mirnega, odgovornega vedenja, prijazno ponudimo pomoč tistim, ki jo v teh časih najbolj potrebujejo.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu povzroči močno poslabšanje telesnega stanja in imunskega sistema vsakega posameznika. Zato je zelo pomembno, da se naučimo spoprijemati se s stresom. Življenje samo po sebi je stresno, vendar še zdaleč ne tako zelo, kot se nam to včasih zdi. Stres namreč lahko močno zmanjšamo, če se naučimo drugačnih odzivov, vedenja in predvsem razmišljanja. Pri zmanjševanju vsakodnevnega stresa si lahko pomagamo na naslednje načine:

Naučimo se, da so v življenju stvari, za katere se izplača tratiti naše živce in čas, in so stvari, na katere je najbolje čimprej pozabiti. Poleg tega obstajajo še stvari, ki se jih ne da spremeniti, zato torej ne izgubljajmo energije z nepomembnimi stvarmi.
Vsak dan naredimo vsaj eno stvar, ki nas močno osrečuje.
Prelaganje je stresno! Zato velja: karkoli želimo storiti jutri, storimo že danes in karkoli želimo storiti danes, storimo že zdaj.
Nehajmo si postavljati nerealne cilje. Presenečeni boste, da lahko uživate tudi v tem, kar je na voljo.
Naučimo se organizirati svoj čas!
Napišimo si seznam stvari, ki jih moramo storiti v prihodnjih dneh, lotimo se jih organizirano in načrtovano.
O stvareh, ki nam gredo na živce, se pogovorimo s prijateljem. Neverjetno, kako veliko stresa lahko z naših ramen odvzame takšen pogovor.
Skrbimo za svoj videz! Če bomo videti dobro, se bomo tudi počutili dobro.
Smejmo se! Smeh je eno najboljših zdravil proti stresu.
Jejmo v manjših količinah skozi ves dan. Preskakovanje obrokov je ena najslabših stvari, ki jih lahko naredimo svojemu telesu. Kadar smo lačni, nam v krvi pade raven sladkorja, kar posledično vpliva na adrenalinske žleze in živčni sistem. Zato se začnejo pojavljati glavobol, tesnobnost in utrujenost.
Jejmo več nekuhane hrane (žive hrane), bogate z minerali in vitamini.
Ko se sproščamo, izklopimo telefon. Naj kopel, savna, joga, meditacija minejo brez zvonjenja telefona.
Naspimo se, saj med spancem naše adrenalinske žleze počivajo. Če bomo naspani, bomo imeli več energije in večjo zmožnost koncentracije.
Spimo v popolni temi in neposredno pred spanjem ne glejmo televizije, saj le-ta pretirano stimulira naše možgane. Rajši si privoščimo pomirjujoče branje.
Stopnjevanje ukrepov, kot sta prisilna izolacija in osamitev, močno vpliva na povečanje ravni stresa in ranljivosti pri ljudeh. Potreba po sprostitvi stresnega hormona kortizola in adrenalina postaja vse bolj pomembna. Gibanje tako postaja eden ključnih dejavnikov za obvladovanje stresa, sproščanje negativnih emocij. Poskrbimo za redno telesno aktivnost, saj se ob telovadbi sproščajo endorfini, ki poskrbijo za naše boljše razpoloženje.

stress 2902537 1280

Vir: https://www.omra.si/o-motnjah/stres-v-casu-koronavirusa

Ostanite zdravi!

Pripravila:

Brigita Drevenšek

SPOT Svetovanje Podravje

spot

»SPOT svetovanje Podravje je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija«

ZRS Bistra, Ptuj

Podjetniški nasveti in informacije