PROGRAM508.57 KB

FOTOGALERIJA

1.dan:

2. dan:

ZAKLJUČKI in PREDLOGI UKREPOV 2024

Uvod

Obremenjevanje okolja in podnebne spremembe ogrožajo Slovenijo, Evropsko unijo in ves svet. Za premagovanje teh izzivov se mora slovensko gospodarstvo preoblikovati v gospodarno in konkurenčno, ki bo današnjo družbo in prihodnje generacije ščitilo pred pritiski na surovinske vire in kakovost okolja. Eden od ciljev je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in zmanjšati onesnaževanje. V praksi to pomeni, da je potrebna večja snovna učinkovitost pri ravnanju s surovinami, spodbude za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo, realizacija projektov učinkovite materialne in energetske izrabe odpadkov, hitrejši napredek pri prilagajanju na podnebne spremembe in okoljevarstveno naravnana družbena preobrazba nasploh. Posvet tozadevno že 26 let povezuje strokovnjake, raziskovalce, oblikovalce politik, lokalnih skupnosti, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in širše javnosti. Z namenom, kako uresničiti zapisane cilje in hkrati doseči soglasje med različnimi rešitvami v imenu javnega interesa, bo tudi na letošnjem posvetu potekala razprava o konkretnih ukrepih in načrtovanih rešitvah Slovenije, in sicer na naslednjih aktualnih področjih:

• Panel 1: Okoljska komunikacija (moderator: dr. Andrej Lukšič, Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede)
  Okoljska komunikacija postavlja v ospredje razmerje med civilnodružbenimi akterji in javno oblastjo ter po svoji naravi odpira vprašanje demokratičnosti družbe. Pri nastajanju strategij, različnih »polisi« ter iz njih izpeljanih zakonov in ukrepov, so vključeni različni akterji, ki zagovarjajo različne okoljske diskurze, ki jih je treba skozi komunikacijski proces (deliberacijo) uskladiti tako, da pride do oblikovanja skupne predstave. Da bi reševali okoljske probleme na čim bolj demokratičen način in ne na oblastno-tehnokratski ali celo avtoritarni način, je treba premisliti dosedanja razmerja med strokami, civilnodružbenimi akterji, javnostjo in javno oblastjo. Pri tovrstni komunikaciji je prvi pogoj ta, da se vzpostavijo ustrezne komunikacijske

  forme in pravila komuniciranja, kjer bo sploh mogoče komuniciranje po deliberativnih načelih. Te forme morajo biti ustrezno nadgrajene še z aplikacijami v virtualnem prostoru. Ta tip demokratične komunikacije oži prostor za nastajanje konfliktnih situacij, zmanjšuje možnost tihega lobiranja in vladanje strankarskih »vrhušk«, ki so v navezavi z drugimi interesno ozko usmerjenimi skupinami. Druga raven okoljskega komuniciranja pa je vezana na implementacijski proces, usmerjena k reševanju ali blaženju konfliktnih situacij in se lahko odvija kot posvetovanje z najbolj prizadetimi, kot sporočila za javnost, kot okoljska mediacija, ipd. Če je prvi način okoljske komunikacije praviloma dvosmeren in izgrajuje skupne okoljske imaginacije, je drugi način enosmeren in paternalističen.

• Panel 2: Učinkovita energijska izraba odpadkov (moderator: dr. Filip Kokalj, Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo)
  V Sloveniji zgledno sledimo evropskim direktivam na področju odpadkov, ki so prenesene v naš pravni red in ustrezno zbiramo ter predelujemo komunalne odpadke. Podobno je z odpadki iz obrti in industrije, ki se ustrezno zbirajo in predelujejo. Ta faza predelave skladno s pravili proizvede del odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in imajo visoko kurilno vrednost. Teh odpadkov ne smemo odlagati in za njih je edina možnost energijska izraba s sežigom ali sosežigom. Trenutne kapacitete za sežig in sosežig so nekajkrat prenizke za količine goriv iz odpadkov, ki jih predelamo iz slovenskih odpadkov. Ta kritična nesamozadostnost nas postavlja v nezavidljiv položaj, ko smo izpostavljeni tujemu trgu za sežig in sosežig, ki se zaveda naše situacije. Dodaten pritisk predstavlja energetska kriza z višjo ceno energentov, kar draži življenje in slabša konkurenčnost industrije. Z namenom koristne izrabe energije lastnih odpadkov je potrebno zagotoviti energijsko izrabo odpadkov v okviru javne državne gospodarske službe za komunalne odpadke, za ostale odpadke pa v obstoječih primernih objektih s sosežigom ali novih namenskih objektih za sežig.

• Panel 3: Nizkoogljično in krožno gospodarstvo (moderator: mag. Rudi Vončina, Elektroinštitut Milan Vidmar)
  Zeleni dogovor, ki združuje načela nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva, cilja na celovit pristop k trajnostnemu razvoju. Ti koncepti predstavljata ključna stebra izvajanja zelenega dogovora, ki si prizadeva za trajnostni razvoj, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje obnovljivih virov energije ter ustvarjanje delovnih mest v sektorjih z nizkimi emisijami ogljika. Nizkoogljično gospodarstvo prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uvedbo prehoda na obnovljive vire energije, povečanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Krožno gospodarstvo pa se uporablja za zmanjšanje obremenitve naravnih virov ter prispeva k zmanjšanju količine odpadkov, poudarjajoč pomembnost oblikovanja izdelkov z namenom ponovne uporabe, recikliranja in trajnostnih proizvodnih procesov. Uresničevanje zelenega dogovora je postalo obvezujoče od sprejetja Uredbe EU 2018/1999. Prvi nacionalni podnebni načrti, ki so bili izdelani leta 2020, se trenutno posodabljajo. Ti načrti, skupaj z aktivnostmi na področju EU taksonomije, so vplivali na to, da so vsi deležniki v naši družbi začeli oblikovati svoje procese in razvojne vizije v skladu z zelenim dogovorom. Letos bo zaključena posodobitev teh načrtov v skladu z zakonodajnim svežnjem »Pripravljeni na 55« in načrtom »REPowerEU«. Prvi del panela bo namenjen predstavitvi aktivnosti pri pripravi predloga prenovljenega nacionalnega podnebnega načrta, oblikovanju predloga in postopku vključevanja deležnikov. Drugi del panela pa se bo osredotočil na primere krožnega gospodarstva v sektorju ravnanja z mineralnimi surovinami ter obrazložitvi vzpostavitve platforme za sledenje masnim tokovom v tem sektorju.

• Panel 4: Preprečevanje nastajanja odpadkov in krožna raba virov s ponovno uporabo (moderator: mag. Igor Petek, PUBLIKUS d.o.o.)
  Organiziranje krožnega življenja materialov z recikliranjem in snovno ter energetsko izrabo odpadnih snovi je ena najpomembnejših dejavnosti, ki jih mora razvita družba vpeljati v svoj trajnostni razvoj. Še pomembnejše je pri tem uvajati najboljše prakse za preprečevanje nastajanja odpadkov in krožno rabo virov s pristopom ponovne uporabe. Pri tem je zelo pomembno, da se daljša življenjska doba vseh izdelkov, ki so dani na trg. Ti morajo biti oblikovani tudi na način, da je možna njihova čim enostavnejša ponovna uporaba in kasneje izvedba procesov za zagotavljanje krožnega toka odpadnih snovi. Prioritetni tako postanejo tudi in predvsem ukrepi za preprečevanje nastajanja in ponovno uporabo neogibnih odpadkov ter tudi, da na tržišče vstopajo čim bolj istovrstni in okolju prijazni materiali, ki jih je v nadaljnjih postopkih čim bolj enostavno reciklirati. Razširjena odgovornost proizvajalcev izdelkov široke potrošnje je eden najpomembnejših vzvodov za zagotovitev ustreznih krožnih praks ravnanja z odsluženimi izdelki.

  Karel Lipič, predsednik organizacijskega odbora 2024

KOMU JE STROKOVNI POSVET NAMENJEN

• županom, članom občinskih svetov in delovnih teles,
• občinskim upravam in občinskim službam na področju varstva okolja,
• državnim službam varstva okolja,
• menedžerjem in strokovnjakom iz komunalnih, reciklažnih podjetij in podjetij s praksami krožnega gospodarstva,
• povzročiteljem odpadkov, zavezancem podaljšanih shem,
• inšpekcijskim službam, izvajalcem monitoringov, analiz in mnenj,
• raziskovalcem s področja varovanja okolja, snovne in energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja,
• lokalnim energetskim agencijam,
• nevladnim organizacijam,
• študentom iz naravoslovno-tehniških in družboslovnih področij.

KOTIZACIJA IN OSTALE INFORMACIJE ZA UDELEŽENCE

PRIJAVE

PRIJAVE sprejemamo do 10. 04. 2024 in jo lahko oddate:

• na spletnem naslovu: https://bistra.si/gospodarno-in-odgovorno,
• po elektronski pošti na naslov:  ali

KOTIZACIJA

PRVI DAN (11. 04. 2024): Kotizacija znaša 220,00 € na osebo (z DDV), za člane NVO, šole in študente 60,00 € na osebo (z DDV). V ceno so vključeni stroški za pogostitev med odmori, kosilo, družabna večerja, gradivo in zbornik. 
Za drugega, tretjega ali več udeležencev iz iste organizacije se prizna 10 % popusta na kotizacijo.

DRUGI DAN (12. 04. 2024): Kotizacije ni, saj se organizira v okviru projekta studioKroG (Norveški finančni mehanizem) in Life Spodbujamo e-krožno (Life).

V primeru udeležbe posveta oba dneva, se kotizacija plača za 1. dan, medtem ko 2. dan kotizacije ni.

Kotizacijo je potrebno vplačati na naslov VETRNIK, Zavod za trajnostni razvoj, izobraževanje in okoljsko svetovanje, so.p., Vetrnik 15, 8282 Koprivnica na TR: SI56 0400 1004 9192 957 Nova KBM, Maribor. Plačane kotizacije se v primeru neudeležbe posveta ne povrnejo.

PREVOZ IN PRENOČIŠČE

Stroške prevoza in nastanitve udeleženci krijejo sami. Prenočišče v ceno kotizacije za posvetovanje ni vključeno. Prenočišče z zajtrkom je možno v hotelih AJDA, TERMAL in Turističnem naselju. Rezervacije na TERME 3000 Moravske Toplice: 02 512 22 00 ali po e-pošti: s pripisom imena posveta. Prenočišča nudijo tudi v TIC INFO, tel: 02 538 15 20 GSM: 040 829 870, e-pošta:

INFORMACIJE

Za dodatne informacije o posvetu kontaktirajte:

• Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije: 064 253 580,
• Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj: 02 748 02 55,

ORGANIZATORJI POSVETOVANJA

ORGANIZACIJSKI ODBOR STROKOVNEGA POSVETOVANJA:

ORGANIZATORJI

ORGANIZATORJI – 1. dan:

ORGANIZATORJI – 2. dan:

*Projektni konzorcij studioKroG:
»Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo«

in

*Projektni konzorcij Life Spodbujamo e-krožno LIFE18 GIE/SI/000008:
»Še sem uporaben«

POKROVITELJI

1. dan: GENERALNI POKROVITELJ

POKROVITELJI

MEDIJSKI ODZIV IN NOVINARSKA KONFERENCA 

Vabilo za medije336.1 KB

Izjava za javnost349.31 KB

ZBORNIKI PRETEKLIH POSVETOVANJ

MEDIJSKI ODZIVI PRETEKLIH POSVETOVANJ

2023 Trajnostne rešitve za zeleni prehod Slovenije
12. in 13. oktober 2023

FOTOGALERIJA PRETEKLIH POSVETOVANJ

2023 Trajnostne rešitve za zeleni prehod Slovenije
12. in 13. oktober 2023

2022 Sonaravne rešitve za zeleni prehod Slovenije
6. oktober 2022

2022 Sonaravne rešitve za zeleni prehod Slovenije
7. oktober 2022

2021 Okoljska samozadostnost Slovenije – OD BESED K DEJANJEM!
7. in 8. oktober 2021

2020 Moravske Toplice - OKOLJSKA SAMOZADOSTNOST SLOVENIJE - NEIZOGIBNA NUJNOST
24. in 25. september 2020

2019 Moravske Toplice - KROŽNA EKONOMIJA ZA BOLJŠI ZRAK IN MANJ ODPADKOV
1. dan: četrtek - 11.april 2019

2019 Moravske Toplice - KROŽNA EKONOMIJA ZA BOLJŠI ZRAK IN MANJ ODPADKOV
2. dan: petek - 12.april 2019

2018 Moravske Toplice - NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA IN NJEGOV DIALOG Z LOKALNIMI SKUPNOSTMI
1. SEKCIJA: četrtek - 5.april 2018 - Dialog na področju varstva okolja in dobre prakse snovne učinkovitosti

2018 Moravske Toplice - NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA IN NJEGOV DIALOG Z LOKALNIMI SKUPNOSTMI
2. SEKCIJA: petek - 6.april 2018 - Kakovost zraka

2017 Moravske Toplice - ODPADKI IN EMISIJE V SISTEMU KROŽNEGA GOSPODARSTVA

2017 Moravske Toplice - SODELOVANJE JAVNOSTI V POSTOPKIH ELEKTROMAGNETNIH IN JEDRSKIH SEVANJ

2016 Moravske Toplice - GOSPODARNO Z VIRI ZA SONARAVNI RAZVOJ SLOVENIJE - 1.DAN

2016 Moravske Toplice - GOSPODARNO Z VIRI ZA SONARAVNI RAZVOJ SLOVENIJE - VEČERJA

2016 Moravske Toplice - GOSPODARNO Z VIRI ZA SONARAVNI RAZVOJ SLOVENIJE - 2.DAN

2015 PTUJ - KAKO DO NIČ ODPADKOV V SLOVENIJI

2015 PTUJ - ZEMLJA IMAMO TE RADI - MODNA REVIJA INOVATIVNE OBNOVE RABLJENEGA TEKSTILA

2014 MORAVSKE TOPLICE - GOSPODARNO IN ODGOVORNO

2013 MORAVSKE TOPLICE - CELOVITO RAVNANJE Z ODPADKI

2012 PTUJ - SLOVENIJA BREZ ODPADKOV